» Ste vabljeni?« je zadirčno vprašal receptor Perutnine Ptuj, ko smo novinarji vstopili v upravno stavbo, kjer so se politiki iz Ljubljane srečali z vodstvom takrat še slovenskega podjetja. »Ne, morali smo priti,« mu je odvrnil Danilo. Takšen je bil naš kolega Danilo, odličen novinar in komentator, pokončen, oster, duhovit, vztrajen, nepopustljiv, trmast.
Novinarsko kariero je začel leta 1970 na ptujskem Tedniku. Odločnemu, radovednemu in izredno delovnemu mlademu novinarju je bilo po dveh letih dovolj zatohlosti province. Z veseljem je sprejel ponudbo časnika Delo, takrat enemu osrednjih časopisov v nekdanji državi, saj so uredniki hitro prepoznali njegov novinarski potencial. Pri Delu je, z vmesno zaposlitvijo na občini, kot odgovoren občinski funkcionar odigral pomembno vlogo med osamosvajanjem Slovenije ostal do leta 2009, ko se je upokojil.
Rojen slovenskobistričan z družino, z ženo Meto ter s sinovoma Iztokom in Gorazdom, ni mogel polno zaživeti drugje kot v Slovenski Bistrici, kjer je Delo na njegovo pobudo odprlo dopisništvo. Čeprav je pisal predvsem o gospodarstvu, ga niso zanimale samo velike, odmevne teme s tega področja. Zanimalo ga je vse, kar se je dogajalo doma in po svetu. Z istim žarom in ostrino je pisal o trpkem vsakdanu, garanju in dosežkih ljudi iz Podravja, Obsotelja in Kozjanskega. S svojim delom je dokazoval, da je novinarstvo res način življenja, ne zgolj poklic. Pomemben pečat je pustil tudi na drugih področjih, predvsem judu, DPD Svoboda, Društvu novinarjev Slovenije. Njegova velika strast je bila tudi fotografija. Novinarji, ki smo delali na slovenskobistriškem območju, smo imeli svoj neformalni klub Klun. Družili smo se v lokalu Lila, kjer smo razstavljali svoje fotografije, imeli vroče debate, si izmenjavali informacije, organizirali izlete in športna srečanja. Danilo je v prostorih Svobode pripravil pregledno razstavo naših fotografij, za kar smo mu bili zelo hvaležni – posebej manj vešči na tem področju.
Danilova ljubezen do njegovih dragih, energija, vezi s prijatelji ne morejo kar ponikniti. Za vedno bo zapisan v srcih in mislih njegovih najdražjih in prijateljev.
Cenjeni kolega in dragi prijatelj Danilo, hvala za vse!
Nevenka Dobljekar
