Doroteja Mlaker Krošel je vodja kadrovske in PR službe v podjetju Aluminium Kety
Emmi, žena in mama trem otrokom. Njeno življenje je pester preplet družinskih
obveznosti, poklicnih izzivov in trenutkov, v katerih najde čas tudi zase, za vrtnarjenje,
šport in druženje. Na življenje gleda z optimizmom in zdravo mero radovednosti.
Neusahljiva vedoželjnost pa jo je pripeljala tudi do naziva ambasadorke učenja Ljudske
univerze Slovenska Bistrica. V pogovoru nam je zaupala več o svoji poklicni poti, o
vsakodnevnih izzivih s katerimi se sooča, in ki so hkrati vedno tudi priložnost za učenje
ter njenih željah za prihodnost.

Kako bi se predstavili sami?
Zase bi rekla, da sem pozitivna oseba, ki na življenje vedno gleda optimistično. Cenim
iskrenost in poštenje, v ljudeh iščem dobre stvari, znam biti empatična, rada se pošalim in
uživam v družbi veselih ljudi.
Študirali ste kadrovski management.

Kaj vas je pritegnilo k temu študiju?
Iskala sem poklic, ki bi združeval stvari, ki so mi všeč in jih rada počnem: komunikativnost,
delo z ljudmi, organizacija, javno nastopanje. Verjamem namreč, da bo človek, ki svoj poklic
z veseljem opravlja, pri tem tudi uspešen. Moja prva želja je bila študij odnosov z javnostmi
(PR), vendar tega programa v Sloveniji takrat še ni bilo, tujina pa me ni pritegnila. Odločila
sem se za študij kadrovskega menedžmenta na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, splet
okoliščin pa me je pripeljal do tega, da danes pokrivam oboje, tako kadrovsko področje kot
PR.

Svojo kariero ste pričeli v medijski hiši v Mariboru. Kako danes gledate na svojo prvo
zaposlitev?
Pri iskanju prve zaposlitve, ko oseba še nima formalnih izkušenj, so za delodajalca še kako pomembne vse neformalne izkušnje kandidata. Že v srednji šoli sem nabirala izkušnje s pisanjem člankov in vodenjem oddaj, bila sem članica različnih društev, pomagala pri organizaciji in povezovanju prireditev. Rada sem bila na odru in vse te izkušnje so se pokazale kot zelo dragocene, ko sem iskala prvo zaposlitev. Bili smo majhen, a povezan kolektiv, dobro smo se razumeli. Podjetje je po nekaj letih žal šlo v stečaj, hvaležna pa sem za vse pridobljene izkušnje, saj so mi še danes v pomoč.

Kaj vas je pripeljalo v podjetje Aluminium Kety Emmi?
Podjetje Aluminium Kety Emmi poznam že zelo dolgo, prve delovne izkušnje v tem podjetju
sem pridobila kot srednješolka s počitniškim delom v proizvodnji, v času študija sem tu
opravljala tudi obvezno prakso. Od nekdaj mi je bila všeč klima v tem podjetju in dobri
medsebojni odnosi, zato sem se, ko se je pred 12 leti pojavila priložnost, tu tudi z veseljem
zaposlila. EMMI je zame več kot samo delodajalec, tukaj sta bila vse do upokojitve zaposlena
tako moj dedek kot moj oče.

Zadnjih pet let opravljate delo vodje kadrovske in PR službe. Kako izgleda dan v vašem
življenju?

Ob skodelici dobre kave najprej preberem vse maile, ki so mi ostali od prejšnjega dne, pogledam in dopolnim dnevni in tedenski plan dela, uskladim delo znotraj kadrovske službe. Ob rednem delu vedno iščem priložnosti za izboljšave, napredek, optimizacijo, spremljam novosti in trende na svojem področju, udeležujem se različnih seminarjev in sodelujem v številnih projektih, ki presegajo zgolj delo
kadrovske službe. Trudim se iti v korak s časom.
Ob treh otrocih, vseh šolskih obveznostih in obšolskih aktivnostih pa so pestri tudi popoldnevi. Ker živimo na vasi, je potrebno za vsako popoldansko aktivnost organizirati prevoz. Sprostitev najdem na svojem vrtu, vesela pa sem tudi, da se odlično razumemo z vsemi sosedi. Radi se družimo in si med seboj pomagamo.

Delovno mesto kadrovnikov terja številne kompetence. Ste sociologi, psihologi, managerji, pravniki. Kaj vam pri vašem delu predstavlja največji izziv?
Dober kadrovik mora biti multidisciplinaren, empatičen, predvsem pa svoje službe ne more
kvalitetno opravljati, če je osem ur dnevno zaprt med štirimi stenami svoje pisarne. Treba je biti dostopen, v stiku z zaposlenimi, graditi odnos. Če ti ljudje zaupajo, ti bodo povedali za
svoje izzive in skupaj boste lažje našli rešitev.
Generalno pa se vsi kadroviki v Sloveniji trenutno soočamo z izzivom povečanega bolniškega
staleža. Številke se v zadnjih letih drastično povečujejo, podjetja delamo na promociji
zdravega načina življenja, skrbimo za varnost pri delu, za večje premike pa na nacionalni
ravni nujno potrebujemo reforme zdravstvenega sistema. Zgolj lepotni popravki ne bodo dovolj.

Kadrovsko delo je v prvi vrsti delo z ljudmi, kar pa ni vedno preprosto. Kako se soočate
s težkimi situacijami? (So tudi te priložnost za učenje?)
Menim, da je v današnjem času bistveno težje doseči zadovoljstvo pri ljudeh. Epidemija
koronavirusa in vse, kar se je okrog tega dogajalo, je precej spremenila ljudi. Vrednote so
drugačne. Več je individualizma, nestrpnosti, apatičnosti. Dobre stvari hitro postanejo
samoumevne. Na drugi strani pa delo z ljudmi še vedno prinaša tudi ogromno pozitivnih
izkušenj. Zadovoljstvo in izkazana hvaležnost zaposlenega, ki si mu pomagal rešiti kakšen
poslovni ali zasebni izziv, sta zame največja nagrada in hkrati motivacija za naprej. Zagotovo
je delo z ljudmi vsak dan priložnost, da se naučimo kaj novega. Če si le dovolimo in
ustvarimo pogoje, da pretok znanja in izkušenj teče v vse smeri.

Mnogi zaposlovalci po Sloveniji se zaradi manjka delovne sile v proizvodnji spopadajo s
kadrovsko stisko. Kako je v vašem podjetju?
V našem podjetju zaenkrat nimamo težav s kadrom, res pa je, da je na trgu izrazito
pomanjkanje srednjega tehničnega kadra. Vpis v srednje poklicne šole je namreč v zadnjih 10
letih drastično upadel, povsem smo razvrednotili srednje poklicno izobraževanje. Potrebno bo
spremeniti miselnost, saj v podjetjih še vedno potrebujemo ljudi. Roboti ne bodo mogli opraviti vsega.

Sodobni iskalci zaposlitve imajo drugačna pričakovanja. Plača ni več edini motivator za zavzeto delo in pripadnost podjetju. Vaše podjetje je prejemnik številnih certifikatov, ste
družini prijazno podjetje, top zaposlovalec. Kaj to pomeni v praksi?
V praksi to pomeni, da smo sprejeli številne ukrepe, s katerimi skrbimo za pozitivno klimo in dobro počutje zaposlenih, pomagamo pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja.
Med priljubljenimi ukrepi so brezplačni izleti, športne igre, dogodki za družine, likovni
natečaji in obdaritve otrok. Na voljo je brezplačno sadje, med poletjem tudi brezplačen sladoled. Vsak dan lahko izbirajo med 8 meniji malice. Zaposlenim pripada izredni plačan dopust, ko spremljajo otroka na informativnem dnevu za vpis v srednjo šolo. Zaposleni v proizvodnji imajo možnost menjave izmene, režijske službe pa možnost dela od doma. Veliko vlagamo v zdravje in varnost zaposlenih.
Želimo preseči odnos delavec – delodajalec in graditi vzajemno partnerstvo. Menim, da nam
to zaenkrat dobro uspeva, zavedamo pa se, da moramo biti v času nenehnih sprememb in hitrega tehnološkega razvoja fleksibilni in odzivni, predvsem pa si ne smemo dovoliti, da bi
zaspali na lovorikah.

Vaše delo terja nenehno učenje in prilagajanje. Kako razumete vseživljenjsko učenje?
V življenju je pomembno imeti zdravo mero radovednosti in razumeti, da se s pridobljeno formalno izobrazbo učenje ne konča, ampak šele dobro začne. Učimo se na vsakem koraku, hote ali nehote, vede ali nevede. Učimo se z izkušnjami, branjem, poslušanjem, brskanjem po internetu, učimo se od staršev, prijateljev, sodelavcev, celo od svojih otrok. Sem mama treh otrok, starih od 8 do 16 let in upam si trditi, da so otroci eni izmed naših največjih učiteljev.
Kot mama jih ne morem naučiti vsega, saj ne vem, katera znanja bodo v življenju potrebovali, lahko pa jim pokažem, kje si naj poiščejo informacije in kako jih naj kritično presodijo.
Spremembe so že nekaj časa edina stalnica v našem življenju, zato je vseživljenjsko učenje prava izbira, da ostanemo v koraku s časom. Strokovnost in osebnostna rast je tudi ena izmed vrednot v našem podjetju. Naše zaposlene spodbujamo, da smo vsak dan malo boljši, ne samo na strokovnem področju, temveč tudi kot ljudje, člani velike Emmijeve družine. Najmočnejše orodje pri tem pa je dober zgled.

V letošnjem letu ste bili izbrani za eno izmed treh ambasadorjev učenja Ljudske
univerze Slovenska Bistrica. Kaj vam ta naziv pomeni?
Počaščena sem, da so me izbrali za ambasadorko učenja. Naziv je potrditev mojega dela in hkrati spodbuda za naprej. Verjamem, da s sodelovanjem in povezovanjem v lokalnem okolju in širše vsi pridobimo. Tudi v prihodnje bom z veseljem delila dobre prakse.

Česa si želite v prihodnje?
V prihodnje si želim, da bi ljudje ostali drug drugemu ljudje – človeški, prijazni in sočutni. Da
bi se podpirali in si pomagali, namesto da si nagajamo ali povzročamo težave. Verjamem, da
bi bil svet tako lepši in prijetnejši za vse.

Ljudska univerza Slovenska Bistrica
Odnosi z javnostmi