Kolodvorsko ulico v Slovenski Bistrici je nekdaj krasil dvoredni drevored, ki je bil predvidoma zasajen v tretji četrtini 19. stoletja, odstranili pa so ga leta 2009 in ga zamenjali enoredni drevored škrlatnih divjih kostanjev.
Kolodvorska ulica je poimenovana po progi, ki je Slovensko Bistrico povezovala z železniško postajo na Črešnjevcu. Odsek Južne železnice je bil narejen leta 1908, za časa županovanja Alberta Stigerja. Ukinili so ga v šestdesetih letih 20. stoletja. Na nekdanjo železniško postajo v Slovenski Bistrici spominja kurilnica lokomotiv, ki spada v tip stavb tako imenovane predalčkaste gradnje. Enostranski kostanjev drevored, ki je potekal od križišča Kolodvorske in Vošnjakove ulice do železniške postaje, je bil v zadnjih letih na novo zasajen.
Na severni strani Kolodvorske ulice je do okrog leta 1900 rasel predvidoma glavičen dvoredni drevored javorja (Acer sp.), ki je bil po približni oceni zasajen v tretji četrtini 19. stoletja (morda okrog leta 1860). Ta drevesa so v prvem desetletju 20. stoletja zamenjali z drevesi divjega kostanja in pri tem obdržali gosto dvoredno zasaditev. Drevored je najverjetneje povezoval mestno jedro z nekaj stro metrov oddaljeno železniško postajo nižje na Kolodvorski ulici, ki je bila zgrajena za časa županovanja Alberta Stigerja (1847−1933) in bila slovesno odprta 10. decembra 1908.
Ob poti, ki je s križišča Vošnjakove in Kolodvorske ulice vodila do glavnega portala nekdanje sodne palače in okrajnega sodišča, je bil po letu 1900 (okrog leta 1910) zasajen drevoredsedmih (drevesna vrsta?). Leta 2009 pa se je drevored odstranil in na istem mestu zasadil enoredni drevored škrlatnih divjih kostanjev v obsegu kot ga vidimo danes. V parku ob Vošnjakovi ulici lahko še danes občudujemo šest dreves navadnega divjega kostanja z lepimi in naravnimi krošnjami, ki so se uspela ohraniti od prvotne saditve parka. Park je bil urejen v sklopu urejanja okolice Nemške ljudske šole, ki je bila odprta decembra 1908.
Dr. Simona Kostanjšek Brglez
