Za posebnost bistriškega Pohorja je dolgo veljala Maroltova jelka, ki je rastla v zgornjem delu doline potoka Bistrica pri vasi Urh. Maroltova jelka je bila imenovana po najbližji Maroltovi domačiji nad Tinjem in veljala za veliko privlačnost za obiskovalce Pohorja, tako po višini kot razsežnosti. Zaradi tega je Maroltova jelka postala naravno zaščitena znamenitost.
Maroltova jelka (Abies alba – bela jelka ali navadna jelka, tudi hoja) je bila posebnost Pohorja, saj je bila najstarejša in najdebelejša jelka v Sloveniji in tudi najstarejša v Evropi. Njeno starost so ocenili na 250 let.
Visoka je bila 43,86 m, njen obseg v prsni višini pa je bil kar 605 cm. V najboljših časih je vsebovala dobrih 42 m³ lesa.
Drevo je počasi propadalo, pred desetletji zaradi napada mravelj in gliv v spodnji del debla. Neurje in strela sta kasneje odlomila del krošnje. Prelom debla je bil v letu 1991 saniran. Ob pregledu stanja v letu 1996 je bilo ugotovljeno zelo slabo stanje in sanacija ni bila več mogoča. Mrtva skorja je prekrivala dve tretjini oboda, notranjost je bila trhla. Ob pregledu leta 1999 je bilo ugotovljeno tudi slabo stanje krošnje in tako je jelka nezadržno propadala.
V soboto, 5. septembra 2010, se je porušila zaradi domnevno podtaknjenega požara. Gašenje je bilo zelo težavno, saj se z avtomobilom tja ne more priti. Gasilci so morali do nje s traktorjem, da so jo lahko pogasili, a je bilo prepozno.
Mojca Kos
