V osrčju Pohorja na Keblju, na nadmorski višini med 677 in 710 m, je družina Fošt, ki se primarno ukvarja z razrezom hlodovine, uvedla Pohorsko gobarno. Ker so ponosni na to, od kod prihajajo, so gobarno logično poimenovali Pohorska gobarna. »Če bomo z našo gobarno uspeli zaščititi vsaj kakšno gobo iz naših pohorskih gozdov, verjamem, da nam bo tudi Pohorje hvaležno,« pove Primož Fošt, ki se ne spomni, da bi kot otrok razmišljal o svojem sanjskem poklicu ali da bi imel kakšno posebno željo, zagotovo pa ni sanjal o tem, da bo kdaj gojil gobe, a mu je življenje ponudilo priložnost prav za to.
Kako se vam je porodila ideja, da začnete gojenje gob?
Ideja o gojenju gob se je v naših glavah porodila že nekje leta 2021. »Govorim v množini, ker je v tem projektu sodelovala celotna družina ( jaz, moj brat Gašper, oče Janez in mama Polona).« Takrat smo v našem podjetju, ki se primarno ukvarja z razrezom hlodovine, iskali možnosti uporabe lastne žagovine. Na spletu smo zasledili možnosti uporabe v gobarske namene. Edina težava je bila v tem, da je za gojenje gob potrebna žagovina listavcev, mi pa imamo samo žagovino iglavcev. Vendar nam je bila ideja tako všeč, da smo kljub temu nadaljevali z raziskovanjem tehnik gojenja gob.
Kako bi opisali prve korake – kaj vas je presenetilo, ali pa morda celo odvrnilo, ko ste začeli s tem poslom?
Začetki so kar težki, že zato, ker začneš brez popolne opreme. Ravno na ta način si narediš največ težav, ko kasneje ugotoviš, da se ti je 20 vreč pokvarilo (plesen). Torej tudi na začetku potrebuješ neko osnovno opremo, da sploh lahko poskusiš, ali te to veseli ali ne.
Največji izziv nam je predstavljala oprema, ki je toliko specifična in težko dobavljiva, da smo se nato odločili, da si jo raje izdelamo kar sami. Tako smo dve leti izdelovali opremo, urejali prostore gobarne, testirali različne formule substratov in nato sredi leta 2023 vzgojili prve komercialne primerke gob.
Kako ste se naučili gojenja gob – skozi izkušnje, študij, poskuse?
Gojenja smo se naučili skoraj izključno na spletu. Večino stvari smo naštudirali s pomočjo Youtuba. Torej ta možnost učenja začetkov gojenja obstaja za vsakogar in je tudi zastonj. Ko pa enkrat osvojiš logiko in procese se igraš le še z formulami substratov, da ugotoviš katera formula je za katero sorto gob najbolj optimalna.
Kakšni morajo biti pogoji za gojenje gob?
Gojenje gob se odvija v dveh fazah, zato tudi potrebujemo vsaj dva prostora. Potrebujemo inkubacijsko sobo ter gojitveni prostor. optimalno je imeti tudi laboratorij v ločenem prostoru. V inkubacijski sobi imamo pravkar zasejane vreče z gobjim micelijem. Prostor ima konstantno temperaturo 24 °C. Tukaj ostanejo od 2 do 3 tedne, da micelij popolnoma preraste substrat. Ko se to zgodi vreča svojo pot nadaljuje v gojitveni prostor. V tem prostoru imamo med 15 in 17°C ter vlago okoli 90 %, vseskozi pa skrbimo tudi za raven CO2 v prostoru, zato moramo zrak ves čas ventilirati.
Katera je največja skrivnost pri vzgoji odličnih gob, ki bi jo delili z nami?
Težko bi izpostavil eno skrivnost, ves proces je zelo prepleten med sabo, pomembnih je veliko faktorjev in prav vsi so odvisni eden od drugega. Eden izmed bolj pomembnih je zagotovo skrb za dober micelij. Micelij je namreč ves čas potrebno obnavljati, da se nam ne postara preveč.
Katere gobe gojite? Katera od teh sort je vam najljubša oziroma najokusnejša in zakaj?
Trenutno gojimo 5 vrst gob. To so Bukov ostrigar, Kraljevi ostrigar, Pink ostrigar, Resasti bradovec, Šitake. Vseskozi pa tudi dodajamo nove vrste gob, ki so kompatibilne z našimi gojitvenimi pogoji. Nam je po okusu najboljši Kraljevi ostrigar. Mogoče tudi zaradi načina priprave. Mi si ga zelo radi natrgamo na koščke z vilico, ter nato popečemo in dodamo v hamburger namesto mesa. Tudi otroci takšen hamburger naravnost obožujejo.
Če bi izbirali »najlepšo gobo« med tistimi, ki jih gojite, katera bi to bila in zakaj?
Po mojem mnenju je najlepši Kraljevi ostrigar. Mogoče zato ker je najbolj podoben jurčku. Ima debel bet in majhen klobuk.
Kaj vas pri gobah najbolj očara – njihov vonj, okus, ali morda lastnosti, ki jih imajo v kuhinji ali zdravilstvu?
Najbolj od vseh stvari nas fascinirajo zdravilni učinki gob. Po mojem mnenju znanost temu področju posveča premalo pozornosti. Sam sem mnenja da znanost na tem področju zavirajo farmacevtska podjetja, ki si ne želijo naravne konkurence na trgu zdravil. Ko enkrat začneš raziskovati zdravilne učinke teh gob, se potrdi dejstvo da so deklarirane kot super živila. Zmotno je prepričanje, da so gobe težka hrana. Mogoče je v tem nekaj resnice v primeru nabranih gob v naravi. Gobe imajo namreč sposobnost čiščenja prsti. Na ta način v svoje sadeže srkajo težke kovine, ki nam ko te gobe zaužijemo dajejo občutek težke hrane.
Kakšen pomen imajo gobe za vas osebno? Vam gojenje prinaša mir, ustvarjalnost, ali kaj povsem drugega?
Osebno mi gojenje predstavlja izziv. Če mi kdo reče da nekaj ni možno, mu bom z veseljem želel dokazati, da je. Na ta način smo tudi uspeli vztrajati dovolj dolgo v tem poslu da smo lahko začeli od njega živeti. Nič se ne zgodi čez dan, načrti za leto ali več vnaprej pa so povsem uresničljivi.
Osebno me pa gojenje gob, ko vidiš majhne gobe, kako pokukajo iz vreče ter nato dnevno opazovanje rasti do pobiranja navdaja z posebnim zadovoljstvom.
Kaj bi želeli, da vaši kupci in ljubitelji gob vedo o vašem gobarskem delu?
Veliko strank nas sprašuje, ali je treba gobe umivati. Pri tem bi rad opozoril, da gobe uspevajo le v izredno čistem okolju. Če bi bil naš gojitveni prostor umazan, bi lahko gojili le plesen. Gojitveni prostor konkurenca čisti z raznimi čistili, najpogosteje z belilom. Mi smo se odločili, da belilo nima mesta v naši gobarni, naprej zato, ker v tem prostoru gojimo hrano, kot druga pa tudi sami ne želimo biti izpostavljeni hlapom belila med čiščenjem, zato raje uporabljamo mešanico kisa in vode ter s tem enkrat tedensko očistimo ves prostor. Z belilom bi prihranili nekaj časa, saj bi bilo dovolj mesečno čiščenje, medtem ko moramo s kisom in vodo čistiti enkrat tedensko. Torej – naših gob ni treba umivati.
Kako poteka vaš delovni dan? Imate kakšno prav posebno dnevno rutino?
Naš tedenski urnik je točno določen. In vsak teden je enak prejšnjemu. Ko je enkrat sistem dela vzpostavljen, je veliko pozornost potrebno nameniti ponavljanju enega in istega dan za dnem. Na ta način se lahko zagotovi konstantna kakovost gob. Zelo pomembno je tudi planiranje, da se nam ne bi zgodilo, da bi na začetku tedna imeli zelo veliko gob, ki bi nato morale počakati v hladilniku do konca tedna, ko jih na tržnicah ponudimo kupcem. Vedno planiramo večjo količino gob ob koncu tedna, da lahko potem v soboto ob 4.00 uri zjutraj začnemo pobirat in ob 7.00 uri na tržnici ponudimo sveže gobe.
Kako pomembna je za vas trajnost pri gojenju? Se pri delu držite kakšnih posebnih načel?
Že od vsega začetka se trudimo biti čimbolj trajnostno naravnani. Kot osnovne sestavine uporabljamo bio žito, bio pšenične otrobe ter lesne pelete. V bližnji prihodnosti bi si želeli na našo gobarno postaviti sončno elektrarno ter s tem zmanjšati ogljični odtis. Smo pa že začeli tudi s kompostiranjem izrabljenih substratov. Kompost bo pripravljen za prodajo v naslednjem letu. Zanimiva nam je ideja nadaljnje uporabe zraka, ki prihaja iz gojitvenega prostora. Ta je namreč nasičen s CO2 ter posledično zelo primeren za gojenje zelenjave. Mogoče se v prihodnosti poigramo s to idejo in zraven gojilnice za gobe uredimo še prostor za gojenje zelenjave v kontroliranih pogojih.
Kaj bi svetovali nekomu, ki se želi podati v gobarstvo? Kakšna so največja presenečenja tega poklica?
Predvsem bi svetoval vztrajnost. Če pogledamo z našega vidika je obdobje pred prvim zasluženim evrom trajalo skoraj 2 leti. Marsikdo v tem obdobju obupa. Sam proces vzgoje gobe traja približno 2 meseca. Torej prvi rezultat spremenjenega substrata bomo videli šele po preteku tega časa. Zato je zelo pomembna vztrajnost ter pravilno označevanje ter beleženje vseh stvari v procesu izdelave.
Kakšno je zanimanje za gobe iz Pohorske gobarne? Kako jih tržite oziroma prodajate? Kako se vaše gobe znajdejo na krožnikih – so bolj priljubljene v lokalnih restavracijah ali jih kupci nabavijo neposredno pri vas?
Presenetljivo je zanimanje precejšnje. Naša prodaja je nekje 60 % restavracije, trgovine ter 40 % končnih kupcev na tržnicah ali na naši lokaciji. Že zelo zgodaj v naših začetkih so prestižne restavracije iz bližnje okolice spoznale prednosti lokalno vzgojenih gob, predvsem kvaliteto sveže gobe. Tedensko dostavljamo tudi v Ljubljano kjer dostavimo v restavracije ter na dogovorjenem prevzemnem mestu tudi končnim kupcem. Čisto iskreno se trženja v večji obliki še nismo lotili. Do zdaj smo tržili samo s socialnimi omrežji (Facebook in Instagram). Redno se udeležujemo tudi veganskih in vegeterijanskih dogodkov po vsej Sloveniji. Veliko ljudi sploh ne ve, da se lahko gobe gojijo in se ne zaveda vseh prednosti gojenih gob, zato izkoristimo vsako priložnost, da jih osvetlimo na tem področju.
Zagotovo imate tudi kak poseben recept za pripravo vaših gob. Nam ga lahko zaupate?
Poseben recept ki je hkrati zanimiv tudi najmlajšim je burger iz Kraljevega ostrigarja. Kraljevi ostrigar se z vilico raztrga ali nariba na manjše koščke. Dodamo ščepec soli, olje ali maslo in pražimo na majhnem ognju približno 20 do 30 minut. Tako pripravljen Kraljevi ostrigar bo več kot odlično nadomestil meso v burgerju. Burgerju dodamo dodatne sestavine ter omake po okusu. Vedno bolj zanimiv pa je tudi steak iz Resastega bradovca. Resasti bradovec se nareže na 3-4 cm debele rezine, katere potem pečemo v ponvi kot steak. Med pečenjem ga z drugo ponvo rahlo pritiskamo k dnu ponve, z tem dobimo zelo kompaktno mesno strukturo. Po želji se lahko steak predhodno tudi marinira v različnih omakah, zelo dobro se ujame z sojino omako. Na splošno pa pravimo da se lahko naše gobe pripravljajo kot katere koli druge nabrane gobe v gozdu, v kolikor imajo stranke svoje priljubljene recepte iz gob.
Bi si želeli v prihodnosti gojenje razširiti, ali pa morda deliti svoje znanje z drugimi navdušenci?
Seveda. Gojenje imamo namen razširiti do te meje, da lahko gobarno obvladujemo družinsko. Torej približno trikratnik trenutne proizvodnje. Prvi del, enkratno povečanje je že v teku in bo zaključeno novembra. V mislih pa imamo tudi učenje. Naslednje leto bomo na socialnih omrežjih vsak teden objavili posnetek s poučno vsebino, tako bi lahko osnovno gojenje približali večjemu delu občinstva. Pri nas namreč lahko stranka tudi kupi pripravljen substrat in si gobe z nekaj truda vzgoji doma v stanovanju. Na ta način se lahko prihrani pri dragi opremi v laboratoriju, ob enem pa še vedno doživi vsa prijetna čustva ko gobe pokukajo iz vreže ter začnejo rasti.
Mnogim se dandanes zdi, da je življenje na Pohorju, na kmetiji … romantično. Kako ga dojemate vi?
Precej blizu tega. Naše okolje ne bi zamenjali za nič na svetu. Mnoge odvrača oddaljenost, kar pa vsaj pri nas ne odtehta kakovosti življenja. Je res, da je treba za vsako stvari sesti v avto in se odpeljati v dolino, vendar večino časa živimo kakovostno življenje v mirnem in čistem okolju, kar je neprecenljivo.
Kaj boste počeli čez 10 let?
Glede na trenutno situacijo v svetu smo v prvi vrsti hvaležni da nas je pot pripeljala do ukvarjanja z gojenjem hrane. Pričakujemo namreč da bodo transportne verige vedno bolj krhke ter bo lokalna hrana postala edina hrana na policah trgovin. Prav tako pa želimo raziskovati zdravilne učinke gob ter se v prihodnosti posvetiti tudi temu segmentu. Mogoče kakšna prehranska dopolnila iz gob, različne tinkture, čaji. Gobe so na tem področju še precej neraziskane, zato pričakujemo v naslednjih letih oster vzpon na tem področju.
Z njihovo strastjo in trdim delom je Pohorska gobarna postala več kot samo poslovni projekt; je izraz trajnostne vizije, ki navdihuje mnoge in dokazuje, da je lokalna pridelava hrane pomemben korak k bolj zdravi in trajnostni prihodnosti.