Svet je globalna vas. Multikulturno pa predvsem zaradi ekonomskih migracij postaja tudi lokalno okolje. Stik drugačnih v družbi vedno sproža napetosti. Kulturne razlike se zaradi jezikovnih pogosto zdijo nepremostljive. Napetost pa prerašča v nestrpnost.
Znanje jezika je zato kot osnovna preživitvena veščina prvi pogoj medsebojnega razumevanja in ostaja temelj večkulturnega sobivanja. Program Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki ga izvaja Ljudska univerza Slovenska Bistrica, je bistven za celovitejšo integracijo priseljencev v slovensko družbo in socialno vključenost tujcev v lokalno okolje.
Migracije mnogi danes dojemajo kot grožnjo lastnemu obstoju in vendar so selitve zgodovinsko dejstvo, ki bo določalo tudi našo prihodnost. Zaradi ekonomske in splošne varnosti, zaradi spreminjajočega se podnebja, ki z dvigom temperatur v določenih predelih sveta že onemogoča življenje, bodo migracije še pogostejše in množičnejše. Svet postaja vedno manjši.
Geologi postavljajo ponovno združitev vseh celin v Pangaeo Proximo v čas čez 250 milijonov let in vendar se motijo. Pangaea Proxima je danes. Pangaea Proxima je nadnacionalni,
globalnokulturni prostor, ki ga naseljujejo domorodci sveta. Kot ob tektonskih premikih pa se tudi ob trkih različnih kultur sprožajo napetosti, ki jih jezikovne bariere še potencirajo. Nova resničnost zavoljo bivanja v sožitju terja spoštovanje, prilagajanje in interes za vključitev tako na strani avtohtonega prebivalstva kot na strani priseljencev. Temelj medsebojnega razumevanja in večkulturnega sobivanja zato ostaja znanje jezika.
Ob poznavanju izzivov, ki jih neznanje slovenščine predstavlja za uspešno vključevanje priseljencev v lokalno okolje, so na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica v okviru projekta Temeljne kompetence 2023–2029 priredili izobraževalni program Sporazumevanje v slovenskem jeziku. V štirih mesecih so se udeleženci iz Bangladeša pod vodstvom profesorice Sare Lize Dobrajc spoznali z osnovami slovenščine.
»S to skupino je bilo krasno delati. Pokazali so ogromno interesa. Tečaja slovenščine se udeležujejo na lastno željo, ker se zavedajo, da jezik potrebujejo. Tako je delo s tečajniki, ki bi se radi naučili, veliko bolj preprosto, kot delo s tistimi, ki so prisiljeni, da se jezikovnega tečaja udeležijo,« je povedala profesorica tečaja slovenščine za tujce in pojasnila, da so jim pri učenju največji izziv predstavljale kulturne in jezikovne razlike.
»Kulturno se njihov svet deli glede na spol. Družbene vloge v Bangladešu so izrazito moške ali ženske. Tako se je tečajnikom zdelo nepredstavljivo, da ženske v Sloveniji delamo. V Bangladešu je služenje denarja moška naloga. Tudi jezikovno se popolnoma razlikujemo, bengalski jezik sodi v povsem drugo jezikovno skupino. Tečajnikom težave predstavlja pisava, drugačna je tudi izgovarjava. Njihov jezik nima določenih glasov, ki jih ima naš in obratno. Zato gre učenje zelo, zelo počasi in predstavlja izziv tako za učence, kot tudi zame. Predelali smo osnovne teme, pogledali, kako slovenščina deluje, kako je sestavljena, kje se razlikuje od bengalskega jezika in kje sta si jezika podobna. Govorili smo v angleščini, ker je to naš skupni jezik. Mislim, da je bila to odlična izkušnja zame in za njih,« je povedala Sara Liza Dobrajc, ki je doslej slovenščino poučevala dijake iz slovanskih jezikovnih skupin, delala pa je tudi z učenci iz Afganistana, turško govorečimi prebivalci Kosova in dijaki iz Dominikanske republike.
