V Makolah so v petek in soboto, 11. in 12. oktobra, pripravili Makedonske dneve. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom in soustanoviteljem Zavoda za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-kole Benom Toplakom.
Od kod ideja, da pripravite Makedonske dneve?
Pred leti smo se z družino odpravili na dopust v (Severno) Makedonijo. Za dopust vedno iščemo nekaj, po čemer je kraj znan oz. nepoznan. Naj si bo to kultura, običaji, kulinarika. Makedonija nas je v vseh pogledih zelo presenetila, pozitivno seveda. Po nekaj dneh sem na družbenih omrežjih objavil fotografijo Ohrida in le nekaj trenutkov za tem me pokliče prijatelj iz Ljubljane. On je profesionalni kuhar in po narodnosti Makedonec. Le kako uro, dve za tem prejmem klic njegovega prijatelja iz Makedonije, ki je ravno tako kuhar v restavraciji , ki jo vodita skupaj z ženo. Pripravljajo tipične makedonske jedi. Tisti večer smo ostali na Ohridu in naslednji dan smo se odpravili v nacionalni park Mavrovo, natančneje v kraj Rasthusa. Popolnoma so nas navdušili s hrano in postrežbo, saj je strežno osebje oblečeno v narodne noše in hrana, ki jo ponujajo, je tradicionalno makedonsko. Aleksander in Elena Bogoevski vodita to restavracijo s 450-sedišči in tisti dan in dan kasneje, sta si vzela čas za nas in postregli so nas kot kralje. Tam smo prvič pomislili, da bi lahko takšno hrano ponudili v Makolah. Beseda je dala besedo in naslednje leto smo se ponovno odpravili na dopust v Makedonijo. Takrat je dokončno padla odločitev, da v Makolah priredimo Makedonske dneve in predstavimo širši javnosti njihovo kulturo, običaje, kulinariko … Zakaj v Makolah? Le malokdo ve, da je bila prireditev najprej nastavljena na dogajanje v dveh oz. treh občinah, vendar je zadnji trenutek prišlo do sprememb ter odločitev je padla. Letos naredimo kulturno in družabno prireditev v Makolah, naslednje leto bomo vabili v projekt tudi sosednje občine. Še direkten odgovor na vprašanje. Zakaj v Makolah? Zakaj pa ne!
Kako je potekala dvodnevna prireditev?
V petek smo priredili kulturno prireditev v Domu krajanov Makole. V dvorani se je našel kak sedež prost, vendar že dolgo ni bila tako polna. Slavnostna govornica je bila sekretarka ministrstva za kulturo RS Minka Jerebič, besedo je obiskovalcem in gostom namenil tudi župan občine MakoleFranc Majcen. Prireditev sva povezovala z ženo Klaro, v makedonski jezik je prevajala Vesna Aleksova in prevod brala Mihaela Bodganovska. Makedonski pevci in plesalci so navdušili občinstvo v dvorani, ki jih je nagradilo s stoječimi ovacijami . Nastopili so tudi ljudski pevci Turističnega društva Štatenberg. Po končani prireditvi smo vse obiskovalce in goste povabili v vinsko fontano na prigrizek in kozarec rujnega.
V soboto smo za ta namen trg pripravili v makedonsko slovenske barve. Ob enih smo na prizorišče povabili goste, ki so nabito poln šotor in okrog njega ponovno navdušili. V Slovenijo je prispel poln avtobus učencev srednje šole ILIJA NIKOLOVSKI LUJ, oddelek za tradicionalno glasbo in igro iz Skopja pod vodstvom gospoda Oliverja Batke. Že teden dni prej je prišla kuharska ekipa (Aleksander in Elena Bogojevska), ki je ves teden pripravljala tradicionalne makedonske jedi in jih v soboto čez dan ponujala širši javnosti. Da je bilo vse v barvah, ki sem jih omenil, smo za ta namen uvozili makedonsko pivo, vino in žganje. Na prireditvi je bil slavnostni govornik ambasador Severne Makedonije v Sloveniji Goran Milevski. Tako kot v petek nam je župan občine Makole namenil besedo dve tudi v soboto. V sklopu prireditve so nastopili ljudski pevci TD Štatenberg. Odprla se je vinska fontana Turističnega društva Makole, društvo gospodinj Makole so ponujale svoje dobrote in s tem dopolnile ponudbo. Tukaj bi se obema društvoma rad zahvalil. TD Makole je za ta namen postavilo šotor na trgu, društvo gospodinj Makole pa je odstopilo svoje prostore in ponudilo pomoč pri pripravi hrane, da so lahko makedonski kuharji pripravljali vse potrebno za izvedbo kulinaričnega dela. Ob poznih večernih urah smo obiskovalce in goste povabili, da se drugo leto ponovno snidemo. Ne moremo mimo tega, da so bili obiskovalci iz vse Slovenije in iz sosednjih držav. Najprej so bili presenečeni, saj niso razumeli, zakaj kaj takega ravno Makolah. A le nekaj ur za tem so dojeli, se nam zahvaljevali in nam ponudili pomoč za drugo leto.
Kakšni so bili poudarki dogodka (kulturni nastopi, razstave, kulinarika, delavnice, glasbeni koncerti itd.)?
S prireditvijo smo želeli pobližje predstavit Severno Makedonijo in verjamem, da smo jo, saj smo oz. so kuharji pripravili tipične makedonske jedi. Ponujali so tudi domač ajvar, makalo, pinjur, suhe paprike…., v šankih se je stregla izključno makedonska pijača. Nastopajoči gosti, folkloristi, pevci so popolnoma navdušili. Ob angelskem glasu gospodične Jelene Bogdanovske verjamem, da se je marsikomu naježila koža. Skratka vse je bilo v barvah Makedonije.
Gostje so predstavili tudi svojo kulinariko
Še danes se mi oz. se nam cedijo sline. Njihov ajvar je proti našemu kot popolnoma druga jed. Pinjur oz. nam bolje poznana kot lutenica, ta je našla v naših ozimnicah poseben prostor. Makalo je marsikoga pustilo odprtih ust. To se je ponujalo obiskovalcem v prodajo za domov. V kuhinji je dišalo po tipično makedonskih jedeh, saj so ponujali: Gravče tavče, sevsko meso, sevski burger, čufte s prilogo, sarme, mekice s sirom, čebap (čevapčiče) ter makedonske klobase. K vsem tem pa so pripravili tipične priloge. Eno boljše od drugega. Skupina Ma-kole BBQ je tukaj priskočila na pomoč z vsem potrebnim za pripravo in izdajo hrane, za kar iskrena hvala. Zahvalil bo se rad tudi podjetju ŽIV&ING, d. o. o. , ki je za ta namen posodilo peč, ki je bila potrebna za pripravo kar nekaj jedi.
Kako takšni dogodki prispevajo k povezovanju med kulturami in kakšen je bil odziv na dogajanje Makolčanov?
Vsakršno sodelovanje je pomembno, saj vse te prireditve prispevajo v družbeni razvoj nas samih in kraja, v katerem živimo. Mogoče se ne zavedamo dovolj, kaj pomenijo takšne prireditve, a je treba vedeti, da takšne prireditve polnijo dušo, um in širijo naše znanje. Najbolj smo razočarani nad odzivom lokalnih društev, saj smo poslali povabila več društvom, žal na ta termin ni nobeno društvo imelo časa, da bi se predstavilo. Poskušamo jih razumeti, da je prireditev prvič in da so bili dvomi, a vendar smo organizacija (zavod Ma-kole), ki organizira razne prireditve po vsej Sloveniji. Ogromno truda vložimo v organizacijo prireditev in se zavedamo da je podpora potrebna. Bom podal en stavek, katerega že dolga leta govorim: »kulturni smo toliko, koliko v kulturo vlagamo«. Iskreno bi se rad zahvalil občini Makole, ki je takoj videla širino dogodka in ga podprla. Pomagali so pri financiranju nastanitve gostov, za katere smo rezervirali vse kapacitete Hostla Strug.
Bo prireditev postala tradicionalna?
Kot sem že omenil, bomo v naslednjem letu vabili k so organizaciji sosednje občine, saj želimo, da bodo te oz. ta prireditev še boljša in z večjimi dogajanji, v različnih občinah. Zato lahko verjamete, da se naslednje leto spet vidimo. Sam osebno vidim zelo veliko širino prireditve, ki je zelo pomembna tudi za prepoznavnost kraja in Dravinjske doline. Mogoče se kdaj v Makolah oz. v Dravinjski dolini predstavijo tudi Španci, Francozi, Italijani, Srbi … ideje so, vas dragi bralci pa vabimo na naše prireditve. Do naslednjič.