Začetek razvoja kovaške dejavnosti na področju Zgornje Bistrice sega že v leto 1620, ko sta brata Matija in Jurij Stopar zgradila kovačnico na vodni pogon, v kateri so prvotno izdelovali raznovrstno orodje.
V letih 1680–1682 so turške horde plenile po Štajerskem, prizaneseno ni bilo niti vasi Zgornja Bistrica niti fužinam, ki so jih popolnoma požgali in porušili. Po letu 1683 so bile ponovno zgrajene in so desetletja obratovale nemoteno, vendar so imele značaj obrtniških delavnic.
Prve zametke Impola sta vzpostavila brata Vincenc in Anton Sternberger, ki sta 19. marca 1825 od Ignaca Greissmayerja kupila plavž in kovačijo. Posest je zajemala dve kotlarni in dve stanovanjski hiši. Še isto leto sta pričela izdelovati bakrene izdelke. Dokazi o poteku proizvodnje so tudi nadaljnji nakupi bratov Sternberger, ki sta svoje premoženje povečala tudi z nakupom gozdov, s pomočjo katerih sta zagotovila dovolj lesa, ki so ga uporabljali za kurjavo v obratih in izdelavo oglja.
Okrog leta 1840 je bilo zaposlenih 20 delavcev, lastnik Vincenc pa je imel inženirski izpit, ki ga je delal v valjarni za baker in medenino.
