4. januar je krajevni praznik KS Zg. Ložnica. Na ta dan se je rodil dr. Josip Vošnjak, ki je v 2. polovici 19. stoletja pomembno zaznamoval kraj, na venčeselskem pokopališču je tudi pokopan. KS Zg. Ložnica se ponaša s pestrim kulturnim utripom, ki ima dolgo tradicijo. V 2. polovici 19. st. je zdravnik, narodni buditelj in pisatelj Josip Vošnjak, katerega grob je na venčeselskem pokopališču (dan njegovega rojstva, 4. januar, si je izbrala KS za svoj praznik) pomagal Lovru Stepišniku ustanoviti Bralno društvo pod Pohorjem in Slovensko Bukvarnico. V spomin na prve zametke potujoče knjižnice je na obronkih KS speljana Stepišnikova pohodna pot, ki jo je uredilo Turistično društvo Zg. Ložnica, ki obuja stare šege (velikonočni ogenj, postavitev klopotca …); pomemben del so Ložniške ufarce, etnološka skupina, ki izvirno predstavlja praznovanja in kmečka opravila. Dolgoletno tradicijo ima KUD Lojzeta Avžnerja, ki združuje moško komorno skupino, ljudske pevce, dramsko skupino in folklorno skupino.
V KS deluje športno društvo, aktiv kmečkih žena in društvo podeželske mladine. Vse dejavnosti, skupaj s šolo, dosegajo vidne uspehe v kraju, občini in tudi širše.
Vsako leto je v spomin na zavzetje vojašnice leta 1991 občinska slovesnost, ob 10. obletnici pa so postavili spominsko obeležje.
Območje KS Zg. Ložnica je v geografskem pogledu gričevnato območje med Pohorjem in Dravinjskimi Goricami. Obsega vasi Zg. Ložnica, Kostanjevec, Gladomes, Korplje, del Vinarja in del Tinjske Gore. Reliefu ložniške pokrajine je dal današnjo podobo predvsem potok Ložnica s svojimi pritoki.
Severni del pokrajine leži na nadmorski višini 360 – 480 metrov in to je pas vinorodnega območja. Južni del ima značaj goric, kjer prehaja pohorski masiv pod tercialne sedimente.
Današnja podoba je rezultat zadnje razvojne faze, na katero je vplivala bližina industrije v Slov. Bistrici. Zmanjšalo se je število njiv, vinogradi in sadovnjaki pa so postali pomembna zemljiška kategorija.
KS Zg. Ložnica šteje okrog 1200 prebivalcev; najbolj zgoščeno je prebivalstvo na Zg. Ložnici, ki je kulturno in prosvetno središče. Staro središče se je imenovalo Venčesl, kar je še vedno v rabi domačinov. Župnijska cerkev Sv. Venčeslava datira iz leta 1251 in sta s cerkvijo Sv. Venčeslava iz Domanjševcev v Prekmurju edini v Sloveniji, ki imata zavetnika Venčeslava, češkega mučenika in svetnika – zato ni čudno, da so k nam prihajali romarji s Češkega. Cerkev je bila obdana z obzidjem, ker je bilo ob njej pokopališče. Znamenit je keltski nagrobnik, ki je vzidan za Z delu cerkve.
Leta 1880 je bila zgrajena šola, ki je bila 1940. leta požgana, po vojni pa je potekal pouk v baraki; leta 1955 je bila otvoritev sodobne šole, ki ji je bila leta 2004 prizidana večnamenska dvorana, leta 2016 pa vrtec.
Na lepo urejenem pokopališču je kužno znamenje, v spomin na razsajanje kuge v 14. stoletju. Celotna KS s svojim središčem vred kaže neverjeten napredek: lepo urejene hiše, asfaltirane ceste in druge pridobitve modernega časa.
Če pogledamo daleč nazaj v zgodovino, zasledimo prve omembe krajev že v letih od 1220 (Venčesl, Kostanjevec, Gladomes, Tinjska Gora) do 1498 (Korplje – ime izvira iz keltskega obdobja: corr-vrh). Vinarje (prva omemba l. 1480) in grad sta ovekovečena v pravljici Nevestica z zvezdico na čelu (Jože Tomažič – Pohorske bajke). Iz mlajše kamene dobe izvira ploščata sekira, na Kostanjevcu je bilo najdeno “rimsko korito”, v Gladomesu pa kapelica opozarja na srečno vrnitev fantov iz 1. svetovne vojne.
VIR: KS Zgornja Ložnica
FOTO: Zgornja Ložnica (KS Zgornja Ložnica)
