Župan dr. Ivan Žagar je zbranim najprej predstavil zlati ISSO certifikat Zlati kamen, ki ga je Občina Slovenska Bistrica prejela prejšnji teden, saj ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja. Napovedal je, da bodo svetniki na aprilski seji občinskega sveta, sprejemali rebalans proračuna, ki je potreben zaradi povečanja sredstev za tekoče delovanje občinskih institucij. Na seji pa bo tudi točka o zaščiti Krajinskega parka Pohorje.

Prav tako je predstavil ukrepe, ki jih je sprejel varnostni sosvet. »Vsak tak dogodek, ki se je zgodil med učenci različnih šol, je treba vzeti zelo resno. Vse institucije so ustrezno ukrepale, na željo staršev bo na obeh osnovnih šolah v Slovenski Bistrici prisoten varnostnik,« je poudaril župan.

S  konjiško občino so se že pogovarjali o skupnem satelitskem urgentnem centru

Na naslednji seji občinskega sveta bodo potrjevali tudi odlok za razpis koncesije za enega družinskega zdravnika. »Pri satelitskih urgentnih centrih pa bi pričakoval od nacionalne ravni, da bi umestitev urgentnih centrov po Sloveniji uredila celovito. V zadnji uredbi Slovenske Bistrice ni več med kandidatkami za satelitski urgentni center. Po ustnih zagotovilih ministrice je to stvar dogovora med nami in Slovenskimi Konjicami. V četrtek smo se srečali in bomo skupaj predlagali rešitev, da skupaj vzpostavimo urgentni center v Slovenski Bistrici,« je še povedal župan.

Pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja za vetrne elektrarne ustavljeno

Na bistriški občini so zadovoljni z odločitvijo ministrstva za naravne vire in prostor, ki je konec marca zavrnilo vlogo za gradbeno dovoljenje za 35 vetrnih elektrarn na Pohorju. Po besedah župana Žagarja so tako postopki vsaj za zdaj ustavljeni, pri čemer predvideva, da je to po eni strani povezano tudi z negativnim odzivom vseh tistih, ki bi jih postavitev vetrnic najbolj prizadela, torej krajanov teh območij. Ob tem se je tudi velik del stroke strinjal s tem, da vetrnice na tako zaščiteno območje ne sodijo, temu pa so nato sledili tudi sklepi občinskega sveta, je spomnil Žagar. “Res pa je, da imajo investitorji še vedno možnosti za pritožbe, tako da bomo postopke morali pazljivo spremljati tudi v prihodnje,” je dodal in izrazil zadovoljstvo, da tudi na državni ravni zdaj peljejo nekatere aktivnosti glede prihodnje strategije na področju vetrne energije. Ena takih, ki bi po njegovem mnenju morala biti narejena že davno, da sploh ne bi prišlo do sedanjih zapletov, je izdelava študije v smislu nekakšnega državnega prostorskega načrta za vso državo, v katerem bi opredelili potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn. Podobna študija je po njegovih besedah sicer nekoč že bila narejena in tudi v njej Slovenska Bistrica oziroma Pohorje nista bila predvidena za postavitev vetrnic, je poudaril. Investitorji sicer lahko kadarkoli znova vložijo predlog za izdajo gradbenega dovoljenja, a Žagar vseeno upa, da so razumeli sporočilo javnosti in civilnih iniciativ, pa tudi sklepov krajevnih skupnosti in občinskega sveta, da postavite vetrnih elektrarn na Pohorju ne želijo.

Glede odločitve države, da bo občinam, ki bi v svoje okolje sprejele vetrne elektrarne, namenila enkratno nadomestilo v višini 200.000 evrov za en megavat inštalirane moči naprave, je Žagar dejal, da vetrnic ne zavračajo zaradi denarja, ampak zaradi posegov v prostor. “Menim sicer, da je prav, da če se nekje umestijo, da občina zato prejme neko odškodnino, kar nenazadnje velja tudi za občine, kjer so postavljeni drugi energetski objekti. Zavedamo se, da se Slovenija ne more vezati samo na en vir energije, a kombinacijo različnih virov bo treba zagotoviti na način, ki bo sprejemljiv za prostor. Verjamem, da imamo v Sloveniji dovolj degradiranih območij, kjer je mogoče umestiti vetrnice in sončne elektrarne,” je dejal.

Medtem še vedno poteka dolg postopek za manjšo vetrno elektrarno v Kalšah, za katero je upravna enota že dvakrat zavrnila izdajo soglasja, a se je investitor še tretjič pritožil na pristojno ministrstvo. Ali lahko to poteka v nedogled, župan meni, da je to v veliki meri odvisno od spretnosti pravnikov.

Bistriška občina sicer pripravlja celovit projekt umeščanja sončnih elektrarn na javne zgradbe v mestu, kjer je to mogoče. Po županovih besedah gre za več kot deset objektov, saj v preteklosti na tam področju niso bili preveč aktivni, saj so pa po njegovem v preteklosti več pozornosti namenili energetski prenovi objektov. Za zdaj ima sončne celice na strehi le vrtec v Laporju, nekaj je v to vložilo tudi komunalno podjetje.