1. julij
Danes goduje BOGOSLAV
Ime Bogoslav je različica moških osebnih imen Bogdan, Bogomil, Bogomir in Teodor. Tako je Bogomir je slovansko ime, zloženo iz besed bog in mir, ime Teodor pa izhaja iz lat. imena Theodorus, to pa iz gr. Theódôros, ki je zloženo iz grških besed theos »bog« in dôron»dar«. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slov. imeni Božidar in Bogdan.
Moške različice imena: Fedja, Fedor Teo, Teofil, Todor.
Ženske različice imena: Doroteja, Fedja , Fedora, Tea, Teja, Teodora.
1. julij 1991
PETI DAN VOJNE ZA SLOVENIJO
V ponedeljek, 1. julija 1991, okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske TO. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepni koloni na Medvedjeku je bil ponoči dovoljen odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu.
Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji.
SOOČENJE KANDIDATOV ZA DRŽAVNI ZBOR RS
V torek, dne 1. 7. 2014 sta Javni zavod za KTV in informiranje Slovenska Bistrica in tednik Panorama v Viteški dvorani gradu Bistrica pripravila skupno javno soočenje kandidatov posameznih političnih strank za volitve v Državni zbor, v II. volilnem okraju 7. volilne enote. Soočenja, ki ga je vodil odgovorni urednik tednika Panorama, se je udeležilo osem političnih strank oziroma kandidatov za državnozborske poslance. Gledalci kabelske televizije so si potek soočenja lahko ogledali v neposrednem televizijskem prenosu. Soočenje je v Viteški dvorani spremljalo približno sto obiskovalcev.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Rok Rutnik
OBNOVILI BODO POŠTO
1. julija 2014 so začeli obnavljati stabo bistriške pošte, zato je pošta začasno delovala v Grajski kleti.
V treh mesecih so obnovili notranjost, premestili vhod in obnovili pročelje. Obnova je stala 160 milijonov tolarjev, prenovljeno pošto pa so odprli konec septembra 2014. V tem času so uredili še kontejnerski prevoz pošte – glavni dovoz in odvoz bosta na severovzhodni strani poslopja – novi vhod pa je z Ljubljanske ceste. Vodstvo pošte opozarja svoje stranke, da bodo poštni uslužbenci v začasnih prostorih delali vsak dan med 7. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 12. uro.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
S 1. JULIJEM DRAŽJI VRTCI?
Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica naj bi s 1. julijem 2014 povišal cene za svoje vzgojno-varstvene programe za skoraj šest odstotkov. Nazadnje so v vrtcu ceno dvignili 1. novembra 2004 za štiri odstotke za prvo starostno obdobje in prav toliko za drugo starostno obdobje. Cene so se lani povišale tudi 1. maja: za šest odstotkov je bil dražji dnevni program za varstvo otrok, starih med enim in tremi leti, za štiri odstotke od treh do šest let in prav toliko za plačilo varstva v kombiniranem oddelku. V vrtcu trdijo, da je novo povišanje v skladu s priporočilom države, narekujejo pa ga višje cene prehrane, povišali so se tudi stroški materiala in storitev ter povečale izhodiščne plače zaposlenih v vrtcih.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
TRI OBČINE Z BLOKADAMI
V občini Slovenska Bistrica se bojijo razpada občinskega finančnega sistema
Po podatkih ministrstva za finance je imelo 17. junija šest slovenskih občin zaradi izvršb ali čezmernega zadolževanja blokirane račune, med njimi so bile navedene kar tri občine z mariborskega območja – Slovenska Bistrica, Šentilj in Pesnica. Pri vseh treh se je to zgodilo zaradi neupravičenega zaračunavanja nadomestil za stavbna zemljišča. Blokada je bila navedenim štajerskim občinam sicer umaknjena, saj je Davčni urad Maribor izdal sklepe, s katerimi so se davčne izvršbe zoper dolžnike odložile, so ta teden sporočili iz finančnega ministrstva.
Bistriški račun je bil blokiran zaradi Slovenskih železnic (SŽ), ki jim je davčna izpostava v Slovenski Bistrici konec leta 1999 odmerila obveznost za plačilo nadomestila občinskega stavbnega zemljišča v višini 49 milijonov tolarjev. Železnice so se pritožile, a kljub temu poravnale znesek. Oktobra 2001 so SŽ vložile tožbo na Upravno sodišče RS, to je tožbo s sodbo zavrnilo. SŽ so zoper navedeno sodbo vnovič vložile pritožbo na Vrhovno sodišče RS. To sodišče je leta 2006 pritožbi SŽ ugodilo, sodbo upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Naposled so SŽ tožbo dobile. Na nobeni od stopenj pritožbenega postopka bistriška občina ni bila stranka v postopku niti ni bila o vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih SŽ obveščena, poudarjajo v županstvu in menijo, da bi se težavam lahko izognili. Občina je zaradi teh nesporazumov s SŽ med 19. aprilom in 18. majem 2011 imela blokiran račun in v tem času je bil z njenega računa odveden znesek 239.470 evrov. Predstavniki občine so se sestali s predstavniki ministrstva za finance in z njihovo pomočjo je občini uspelo, da so SŽ začasno umaknile blokado računa, in sicer za obdobje med 18. majem in 17. junijem 2011.
Nepravično zaračunane obresti?
Ker davkarji zdaj od občine zahtevajo poravnavo, obstaja resna grožnja razpada občinskega finančnega sistema, kar z drugimi besedami pomeni, da občina ne bi mogla izpolniti zakonskih in že sklenjenih pogodbenih obveznosti. Župan Ivan Žagar je zato predlagal poplačilo glavnice v višini 203.757 evrov in poplačilo revalorizacijskih obresti, ki so nastale med 18. januarjem 2006 in 18. majem 2011 v višini 29.692 evrov. Skupno poplačilo bi tako znašalo 233.450 evrov. Svoj predlog utemeljujejo še z dejstvom, da je občina Slovenska Bistrica za obveznost vračila nadomestila za stavbno zemljišče za leto 1999 SŽ izvedela šele leta 2006 in da je zato plačilo sicer zakonskih zamudnih obresti od 17. maja 2000 naprej nepravično.
VIR: Zdenko Kodrič, Jasmina Cehnar, Večer
ZGORNJA LOŽNICA: PRAZNIK DRŽAVNOSTI
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so se na dneve osamosvojitve spomnili 1. julija 2006, ko je bila na Zgornji Ložnici osrednja prireditev, na kateri pričakujejo organizatorji okrog 2000 ljudi.
Slovesnost se bo začela ob 11. uri, slavnostni govornik bo Karl Erjavec, minister za obrambo. Zgornjo Ložnico so izbrali zaradi vojaškega skladišča, ki je 2. julija 1991 prešlo iz rok JLA v roke teritorialne obrambe. Za napad in zavzetje vojaškega skladišča je bila določena protidiverzantska četa TO, ki jo je vodil stotnik Miran Krušič. Pri zavzetju so sodelovali še pripadniki protiletalske baterija TO Impol in del enote Pohorskega odreda TO. Za prvi napad je TO določila poljčanski vod. V krajšem spopadu je padel vojak JLA.
Prireditev bo na dvorišču pred skladiščnim poslopjem, organizirajo jo bistriška občina, Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Združenje Sever, Vojašnica Slovenska Bistrica in bistriški zavod za kulturo. Vročeni bosta priznanji, dobila ju bosta Marjan Strehar, takratni poveljnik TO, in takratni predsednik bistriške občinske skupščine Ivan Pučnik. Na prizorišče proslave bosta vozila avtobusa, in sicer ob 9. uri iz Oplotnice in od tovarne Impol.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SLOVENSKA BISTRICA
Ruski državljan Nekhajev Khovsein, 26 let, je nekaj pred polnočjo po Sloveniki vozil tovornjak s priklopnikom. Pri Slovenski Bistrici je nameraval vozilo obrniti v trenutku, ko je za njim pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil 43-letni Stanislav Ovčak iz Verja 5 v Medvodah. Ovčak je trčil v levi bok tovornjaka in se hudo poškodoval. Ruskega voznika so policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku.
VIR: Večer
PESTICIDI V VODI
Danes zvečer so v Slovenski Bistrici sporočili: Voda je onesnažena!
V šikolskih vodnjakih so odkrili kemične snovi – Prepoved uporabe onesnažene vode je odredil republiški sanitarni inšpektor – pitno vodo so okoli 20.000-ljudem vozili gasilci
»Ko je republiški sanitarni inšpektor ugotovil, kakšna je voda v šikolskih vodnjakih, je z odločbo prepovedal pitje te vode in zapisal: voda je onesnažena s pesticidi,« je povedal Erih Kolar, direktor Komunalnega podjetja iz Slovenske Bistrice, ki je upravljalec črpališča vode v Šikolah na Dravskem polju.
Zaradi tega so se v petek pozno zvečer v Slovenski Bistrici sestali zastopniki Komunalnega podjetja in civilne zaščite. Z ustnim in pisnim sporočanjem ter v soboto zjutraj še z radijskimi obvestili so Bistričanom in prebivalcem KS Cirkovce sporočili, da je voda onesnažena in da jim odsvetujejo pitje in kuhanje z njo. Gasilci so s polnimi cisternami vode že v soboto ob devetih zjutraj le-to delili krajanom. Črpali so jo na Planici nad Zgornjo Polskavo. Vodo so delili pred poslopjem občinske skupščine, gasilskim domom in pred obratom družbene prehrane v Slovenski Bistrici. Na Videžu, v Črešnjevcu, na Spodnji Polskavi in Pragerskem, v Starem Logu in Gaju, pred gasilskimi domovi in trgovinami.
Z nekoliko večjo zamudo so bili z neoporečno vodo oskrbljeni prebivalci Cirkovc, Starošinc, Brunšvika, Mihovc, Dragonje vasi, Jablan. Pongerc, Šikol in Stražgonjce. V soboto in v nedeljo so razvozili nad deset tisoč litrov pitne vode. Viktor Dolenc, načelnik CZ v Cirkovcah, je bil na nogah oba dneva. Povedal je, da med ljudmi ni bilo panike, vode pa je tudi bilo dovolj za vse. Črpali so jo v Pleterjah.
Visoka stopnja onesnaženosti
Kaj se je pravzaprav zgodilo z vodo v šikolskih vodnjakih?
Po besedah Eriha Kolarja. ki je bil tudi zavezan za informiranje, so močni nalivi dežja sprali s površja zemlje pesticide, ki so jih kmetje in kombinati zlili na koruzna polja in pšenico, v podtalnico. Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru je z analizami vode ugotovil visoko stopnjo onesnaženosti s kemičnimi snovmi. Voda ni zastrupljena, kot si nekateri razlagajo, je pa močno onesnažena. Povrhu vsega je za sedem metrov upadla voda v črpališču v Šikolah. Tako je bilo naravno čiščenje vode manjše kot običajno. V zavodu so analizo opravljali vsak dan in že v soboto so ugotovili, da v vodnjaku, iz katerega črpajo 80 do 100 litrov vode na sekundo, koncentracija kemičnih snovi upada. Tako je bilo tudi v nedeljo, medtem ko se v vodnjaku za KS Cirkovce, kjer živi okoli 2500 ljudi, kakovost vode ne izboljšuje. Naslednja meritev bo v ponedeljek (danes op. p.) ob sedmih zjutraj, je še povedal Erih Kolar.
Nova ekološka katastrofa na Dravskem polju močno spominja na Brunšvik, kjer so bili ljudje pred dvema ali tremi leti prav tako preplašeni in negotovi, kot so sedaj Bistričani in Cirkovčani. Kaj se je zgodilo takrat? ko je Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru ugotovil onesnaženost v vodnjakih, so krajanom zgradili vodovod do Starošinc. Ta voda pa je zdaj tudi onesnažena. Kaj naj storijo zdaj? Brez moči so, kajti trava na poljih, uši na pšenici, zalega na sladkorni repi in koloradski hrošč na krompirju so še vedno močnejši od človeka. Včasih so se zalege in trave lotili z rokami in motikami, danes tega ne počne nihče več — človeka in zalego so premagali pesticidi in strupi najrazličnejših vrst. Bodo človeka tudi uničili?
VIR: Z. K., Večer
BISTRIČANI SE JEZIJO NA RAZGRAJAČE
Obsojeni bifeji
Skupina odbornikov SO Slovenska Bistrica: »Bifeje, kjer postrežejo le s pijačo, zaprejo ob 21. uri«
Kršitve javnega reda in miru so v Slovenski Bistrici že lep čas vsakodnevni pojav. Najpogostejši so kajpak pretepi, ki se nemalokrat končajo s hujšimi telesnimi poškodbami. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da prekrški te vrste naraščajo. Meščane takšne razmere vznemirjajo, gostje pa pričenjajo mesto videvati v neprijazni luči.
»Največ kršitev javnega reda in miru smo zabeležili v gostinskih lokalih,« je povedal Maksimilijan Žoher, komandir postaje milice, ki se izredno trudi izboljšati razmere. Razumljivo je tudi da so kršilci zvečine vinjene osebe in da do prekrškov najpogosteje pride v poznih večernih urah.
Tovrstno problematiko so obravnavali tudi na minuli seji skupščine občine. Največ obtožb je bilo na račun bifeja Slavica, ki ga obtožuje tudi 105 bližnjih stanovalcev. Zaradi peščice objestnežev, kričačev ti ljudje namreč nimajo mirnega počitka vse do zelo poznih ur. Govor je bil še o nočnem bifeju hotela Planina, kjer se pogosto zbirajo razni prestopniki, klateži, pijanci in sorodna druščina.
Skupina odbornikov je menila, da bi bito treba bifeje, kjer strežejo le s pijačami, zapirati ob 21. uri, saj se prav v teh lokalih ali pred njimi zgodi največ prekrškov. Odbornik Julij Lončarič je menil, da objestneži marsikje kvarno vplivajo na razvoj turizma, zato bi bilo treba z njimi, predvsem s »kroničnimi«, strožje ravnati.
O zapiralnem času bifejev bodo razpravljali, morda pa že tudi odločali, na naslednji seji občine.
Bistričanom bi naredili krivico, če ne bi pripisali, da ta njihov problem ni osamljen. O vzrokih za porast kršitev javnega reda in miru in njih posledicah bi se morali globoko zamisliti tudi marsikje drugje.
VIR: S. N., Večer
ŠOLSKI UPRAVITELJ SE KONČNO VSELI V ŠOLO
Šolski upravitelj Ivan Vokač je imel težave s krajevnim šolskim svetom, ki ni popustil in ni sprostil odobrenega posojila za ureditev stanovanja šolskega upravitelja v šoli. Da je treba urediti stanovanje, kot je predvidel strokovnjak srezkega načelništva, je vztrajal tudi Ivan Vokač in se odpravil na sedež banske uprave v Ljubljani, ta pa je po tem Vokačevem obisku odobrila obnovo stanovanja šolskega upravitelja brez vodovoda, zato je padla v vodo tudi kopalnica. V tem sporu je torej zmagal krajevni šolski odbor. Dela je po javnem razpisu dobil stavbenik Alojz Peklar iz Maribora, ki se je lotil ureditve kuhinje, dveh sob, kabineta, predsobe, shrambe, stranišča in balkona. Ker v načrtih ni bila predvidena obnova električne napeljave, je ta dela na svoje stroške naročil Ivan Vokač.
Peklar je poleg upraviteljevega stanovanja uredil v pritličju šole iz opuščene stare kuhinje dve sobi s posebnima vhodoma. V eni je bila pisarna, v drugi stanovanje za samskega učitelja. Obnovitvena dela so bila končana 1. julija 1939, ko se je šolski upravitelj končno vselil v šolo.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 219
REGENT NA POTI SKOZI NAŠE KRAJE
Vsi večji in manjši kraji, skozi katere se je vozil regent Aleksander Karađorđević proti Mariboru, so mu priredili sijajen sprejem. Vojnik, Konjice, Slov. Bistrica in povsod drugod: vse okrašeno, vse navdušeno. Sokoli, društva, šolska mladina, belo oblečene deklice, kmetska konjenica. V nobenem preje več ali manj nemškutarskem kraju ni bilo videti kakega upora s strani onih, ki so trpeli pod nemškim jarmom. In katerih narodna zavest je vsled nemškega pritiska v Avstriji otrpnela. Vse se je udeležilo svečanega sprejema jugoslovanskega vladarja.
VIR: Slovenski narod
FOTO: Aleksander Karađorđević (Wikipedija)
Rodila se je NEŽA POTOČNIK
Neža Potočnik se je rodila 1. julija 1876. Bila je druga žena pragerskega medvojnega nemškega župana Jakoba Potočnika.
Ko so po koncu 2. svetovne vojne njenega moža Jakoba aretirali, Nežo Potočnik pa hoteli izseliti, je agentom zabrusila: »Grem tja, kamor peljete moža, ker spadam k njemu«. Zaprli so ju v Šterntal (Strnišče, Kidričevo). Umorjena je bila (domnevno) skupaj z možem in drugimi žrtvami v »Zgornjebistriškem bunkerju«.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je kipar VEIT (VID) KÖNIGER
Veit (Vid) Königer, avstrijski poznobaročni kipar, se je rodil 1. julija 1729 v Sextenu na Tirolskem (Avstrija), danes Sesto, Trentino-Alto Adige (Italija).
V Slovenski Bistrici mu je pripisano Marijino znamenje na trgu Alfonza Šarha. Kip Brezmadežne na zemeljski krogli je postavljen na kapitel na visokem kaneliranem stebru, pod katerim je podstavek z reliefno izklesano rokokojsko kartušo in napisom »80 VIRGO VIRGINUM OPN 1771«. Steber je bil v celoti na novo izklesan leta 1997 (izdelala ga je kamnoseška delavnica Kambič iz Maribora, op. ur.), kip Brezmadežne pa istega leta restavriran.
Veit Königer je umrl 2. decembra 1792 v Gradcu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
Naroči se na novice prek RSS
