10. november
Danes goduje LEON
Ime Leon izhaja iz latinščine in se povezuje z latinsko besedo leo, v rodilniku leonis v pomenu besede »lev«. Ime Leon je lahko tudi skrajšana oblika iz imena Leonard, ki izhaja iz nemškega Leonhard, ki pa je zloženka iz starovisokonemških besed lewo v pomenu besede »lev« in hart v pomenu »močan, drzen«
Moške različice imena: Leo, Leonid, Leopold, Lev, Lenard, Lenart, Lavoslav.
ženske različice imena: Leona, Leoni, Leonarda, Leonida, Leonija, Leonka, Leonita, Leoni.
10. november
SVETOVNI DAN ZNANOSTI ZA MIR IN RAZVOJ
10. november je na predlog Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) postal vsakoletni praznik posvečen znanosti, z namenom, da bi poudaril vlogo znanosti pri zagotavljanju in vzdrževanju miru in razvoja.
GAJŠEK ŠE DIREKTOR LEKARNE
Občinski svetniki v Slovenski Bistrici potrdili direktorja Lekarne in odločali o nekaterih drugih kadrovskih zadevah
Direktor Javnega zavoda Lekarna Slovenska Bistrica bo še naslednjih pet let magister farmacije Branko Gajšek, specialist klinične farmacije, ki vodi zavod na mestu direktorja že neprekinjeno zadnjih štirinajst let. Soglasje k ponovnemu imenovanju so podali občinski svetniki na oktobrski seji občinskega sveta občine Slovenska Bistrice. Pod tem javni zavodom deluje pet enot lekarn – v Slovenski Bistrici Lekarna Center, Lekarna Bistrica, ki stoji poleg zdravstvenega doma, in Lekarna Plečnikova. Po ena poslovalnica sta še na Zgornji Polskavi in v Makolah. Največ prometa imajo po besedah direktorja v Lekarni ob zdravstvenem domu. V novem mandatu, kot je povedal direktor, je poleg rednega vzdrževanja vseh enot lekarn v načrtu predvsem nova lokacija za Lekarno Plečnikova, kjer je promet po obsegu drugi največji, “in še raste”, poudarja direktor, zato za to lekarno potrebujejo večji prostor. Občinski svetniki so še podali pozitivno mnenje dvema predlaganima kandidatkama za ravnateljico Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, in sicer Mariji Predikaka, ki je od leta 2007 zaposlena na tej šoli, od leta 2012 pa pomočnica ravnateljice Tatjane Pufič, in Nadji Stegne, profesorici glasbe. Sedanja ravnateljica Tatjana Pufič bo šolo vodila še do 31. decembra, ko ji poteče mandat, za novega pa se ni prijavila. O imenu nove ravnateljice je nato odločal svet zavoda, člani so izglasovali Nadjo Stegne. Zdaj jo mora potrditi še pristojno ministrstvo, vodenje šole pa bo torej začela 1. januarja. Na šoli je skupaj 915 učencev, od tega 756 v Slovenski Bistrici, 159 pa v podružnični šoli na Zgornji Ložnici. Še naprej bo občino Slovenska Bistrica v državnem svetu zastopal Milan Ozimič. Državni svetnik je že celih 25 let, od leta 1997, to pomeni, da bo nastopil svoj peti mandat v državnem svetu. “Treba se bo še naprej boriti, da bo občina dejansko partner državi,” je dejal.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Branko Gajšek (Irena Brdnik)
NAJBOLJŠE LJUBEZENSKO PISMO
Dejan Gavrić, dijak Srednje šole Slovenska Bistrica, je napisal najboljše ljubezensko pismo med slovenskimi srednješolci
Dejan je dijak tretjega letnika splošnega gimnazijskega programa. Zmagal je v konkurenci 91 dijakov iz vse Slovenije, ki so se odzvali na letošnji natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi. Avtorji so letos pisali o ljubezni do svobode. Kot so še sporočili z bistriške Srednje šole, sta se odlično odrezali še dve njihovi dijakinji. Lana Prosenak je osvojila peto mesto, Julija Firer pa deseto mesto.
O natečaju
Dijaki so sodelovali na 9. natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji, ki ga v dveh delih – za osnovnošolce in za srednješolce – razpisuje KD Josipine Turnograjske v sodelovanju z Občino Preddvor in Zavodom za turizem Preddvor.
Komisija o zmagovalnem pismu
Strokovna komisija je takole utemeljila svojo odločitev o izboru najboljšega pisma: »Dejanovo pismo je enotno navdušilo vse članice strokovne komisije. Vsebina ustreza navodilu – ljubezen do SVOBODE. Gre za pravo obliko pisma z izjemno bogatim in dodelanim besediščem. Veseli smo tudi, da prvič v devetih letih natečaja podelimo nagrado fantu.
Dejanovo pismo se iz izpovedi fantiča prelevi v izpoved mladeniča, ki pogreša otroštvo in vsa občutja, pripeta nanj. Pogreša svobodo, s katero je včasih živel, in brezskrbnost, saj o svobodi takrat ni razmišljal, a jo je poznal, se je takrat verjetno niti ni zavedal. Danes vsaka njegova beseda kriči o hrepenenju po svobodi. Avtor je na papirju utelesil občutja mnogih mladostnikov, ki jih ne zmorejo ali ne znajo ubesediti in so zato neslišani. Kritično se ozira na navade sodobnih družb in pritajeno, a z vsako besedo opozarja, da je otroškost pomembno ohraniti.
Dejan je tako Svobodi napisal nadvse simpatično ljubezensko pismo, nagajivo, igrivo, preprosto otroško, ko je bil drugošolec, in drugo, globoko razmišljujoče z vidika najstnika. Opaža absurd med tem, kako si je kot otrok želel biti odrasel, zdaj pa, ko je na pragu odraslosti, ugiba, da to ni to, kar si je želel. Vseeno zna ceniti drobne stvari v življenju in jih vedno znova išče v smislu svobode.«
VIR: novice.si
FOTO: Informator
SLOVESNA PROSLAVA OB 1700 – LETNICI ROJSTVA SVETEGA MARTINA TOURSKEGA
Letos mineva 1700 let, odkar se je rodil sveti Martin Turski. Občina Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, župnija Šmartno na Pohorju in Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija so rojstvo tega priljubljenega svetnika počastili v četrtek, 10. novembra, s slovesno prireditvijo v Slovenski Bistrici v Bistriškem gradu in na Šmartnem na Pohorju.
Slavnostno mašo v cerkvi sv. Martina v Šmartnem na Pohorju je vodil mariborski nadškof in metropolit, msgr. Alojzij Cvikl, sodeloval je tudi Cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz Podčetrtka z zborovodkinjo Mihaelo Pihler.
Ob zaključku je nekaj besed povedal dr. p. Edvard Kovač. Sledila je kulturna prireditev v Bistriškem gradu, na kateri sta goste pozdravila župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in akademik prof. dr. Kajetan Gantar, častni predsednik Kulturnega centra sv. Martin Tourski.
V kulturnem programu sta poleg pevskega zbora Zvon nastopili še Dramska skupina animatorjev pod vodstvom Lucije Tetitkovič in Martinova skupina iz Dobrovnika.
V okviru prireditve je župan odprl še razstavo Osebnost Evrope/Sveti Martin Tourski/Ob 1700-letnici rojstva, avtorja dr. Ferdinanda Šerbelja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
10. november 2014
IZDELAVA TEKOČEGA DETERGENTA ZA PRANJE PERILA IN ZELIŠČNE KOPALNE SOLI
Na Šmartnem na Pohorju so 10. novembra 2014, ob 18. uri, organizirali delavnico izdelave tekočega detergenta za pranje perila in zeliščne kopalne soli. Na delavnici so si udeleženci lahko na povsem preprost in naravi prijazen način izdelali tekoči detergent za pranje perila. Tak detergent manj obremenjuje naravo in je prijaznejši do naše kože in oblačil. Za sprostitev v prihajajočih hladnih dneh si bodo izdelali tudi kopalno sol, ki je lahko odlično darilo za prihajajoče praznike. Delavnico je izvedla ustvarjalka Andreja Podgrajšek iz Slovenske Bistrice.
Delavnica je bila v sejni sobi KS Šmartno na Pohorju, prethodna prijava je bila obvezna.
Dogodek je bil brezplačen in je sodil v sklop praznovanja krajevnega praznika KS Šmartno na Pohorju.
VIR IN FOTO: FB stran KS Šmartno na Pohorju
OPLOTNIŠKI SVETNIKI ŠE VEDNO NISO POZABILI NA DELITVENO BILANCO
“Pokvarjeni” bistriški svetniki
Svetnik Leopold Klančnik iz Oplotnice je na zadnjem zasedanju oplotniškega občinskega sveta izrazil dvom o poštenosti občine Slovenska Bistrica
Ker v oplotniškem občinskem svetu že nekaj časa govorijo o neporavnanih računih z občino Slovenska Bistrica, je na govorice in mnenja svetnikov – zlasti Leopolda Klančnika iz oplotniške LDS – reagiral podžupan občine Slovenska Bistrica Žarko Furman. Klančnik je namreč na zadnjem zasedanju oplotniškega občinskega sveta izrazil dvom o poštenosti občine Slovenska Bistrica. O “pokvarjenih bistriških svetnikih” je govoril, ko so v Oplotnici obravnavali gradnjo in sofinanciranje novega zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici. Zakaj o sofinanciranju prizidka k zdravstvenemu domu ne bi odločali oni, v Oplotnici. Niso tako pokvarjeni kot bistriški svetniki, ki so pri telovadnici opeharili občino Oplotnica, je rekel Klančnik. Pred leti je bil kritičen tudi do delitvene bilance. V občini Oplotnica so bili prepričani, da jim bivša skupna občina dolguje okrog sto milijonov tolarjev. In kaj o tej pokvarjenosti pravi podžupan Furman? “Z obžalovanjem ugotavljam, da je raven komunikacije v oplotniškem občinskem svetu pod mejo dobrega okusa. Pri tem se opiram na izjavo oplotniškega svetnika LDS Leopolda Klančnika, ki z nepremišljeno izbiro besed škoduje vzpostavljenim dobrim medsosedskim odnosom med prebivalci občin Oplotnica in Slovenska Bistrica, jih zavira in ruši. Gre za demagoški nastop. Širjenje govoric o dolgovih naše občine občini Oplotnica in pokvarjenosti bistriških svetnikov se ne tiče le zakonitih predstavnikov občine Slovenska Bistrica, ampak posredno vseh občank in občanov. Občina Slovenska Bistrica ne dolguje denarja občini Oplotnica, ravno nasprotno. Vaše izrečene besede izpodbija pravni dokument o delitveni bilanci oziroma sporazum, zapisan v Uradnem listu RS, št. 79/00, ki temelji na zakonskih določbah o lokalni samoupravi in vsebuje delitev nepremičnin, premičnin, denarnih sredstev, pravic in obveznosti. Ta sporazum je veljaven, saj se je z njim strinjal občinski svet občine Oplotnica. Potrjen je bil na peti redni seji 20. julija 1999. Potrdil ga je tudi občinski svet občine Slovenska Bistrica na drugi izredni seji 12. julija 1999.
Nasprotovati takšnim pravnim aktom in demantirati samega sebe s posledičnimi dejanji na 13. redni seji občinskega sveta Oplotnica 13. oktobra 2005 – pri sprejemanju proračuna – kaže na smer delovanja posameznikov, ki jim je želja po prevzemanju oblasti in rušenju župana tako pomembna, da nasprotujejo zakonskim določilom in blatijo organe drugih občin zaradi svojih osebnih neuspehov,” dodaja Furman.
Bistriški podžupan je še prepričan, da svetniki s takšnim ravnanjem škodujejo razvoju občine Oplotnica. Kot vzgled dobrega političnega sodelovanja navaja občinski svet Slovenske Bistrice, ki ne glede na strankarsko pripadnost in delitev na pozicijo in opozicijo najde konsenz pri ključnih razvojnih in drugih projektih. “Osebne želje po povzpetništvu ostanejo doma! Od Leopolda Klančnika pričakujem opravičilo, a ne samo svetnikom, temveč tudi občankam in občanom, ki jih je posredno vpletel v nepotreben spor,” je še dodal Žarko Furman.
Dodatno pojasnilo o izrečenih besedah na račun bistriških svetnikov smo včeraj želeli dobiti tudi od Leopolda Klančnika. Večkrat smo ga poklicali na mobilni telefon, vendar se ni oglasil.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Žarko Furman: “Nepotrebne besede iz Oplotnice“ (Večer)
VAS NA ROBU KRAJEVNE SKUPNOSTI OPLOTNICA
Most čez Oplotniščico so podrli – kaj pa zdaj?
Krajani so zbrali svoj del denarja za novi most, obveznosti je poravnala tudi KS Oplotnica, čez Oplotniščico pa je v Dobriški vasi tačas mogoče priti le po ozki brvi. Dotrajani leseni most čez Oplotniščico v Dobriški vasi so domačini 26. oktobra podrli, ker so menili, da je vse nared za postavitev novega. »Za čas, ko naj bi delavci Granita iz Slovenske Bistrice zgradili novi, železobetonski most, smo čez potok uredili brv. Dogovorjeno je bilo, da bo po novem mostu mogoče zapeljati novembra, in mislili smo, da bomo tačas že nekako preživeli. Obrnilo pa se je čisto drugače. Najprej je zaradi močnega deževja narasla Oplotniščica in brv odnesla, zdaj pa, ko bi morali novi most postavljati, se je izkazalo, da bo delo obsežnejše, kot je najprej kazalo,« je danes pripovedovala Lilijana Falnoga.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Most čez Oplotniščico so domačini podrli v prepričanju, da bo novi te dni že povezoval ljudi z obeh strani potoka. Da so stari oporniki mostu močno načeti, so včeraj ugotavljali (od leve):Janko Flis,
Jože Hren, Edi Brunčič, Lilijana Falnoga in Boris Lipar (Slavica Pičerko)
10. november 1991
URADNA PREDSTAVITEV NOVEGA ŽUPNIKA DANIJELA SLATINEKA
Z zaključno mašo, ki so jo darovali dekanijski duhovniki 10. novembra 1991, se je zaključilo dvodnevno celodnevno čaščenje Sv. Rešnjega Telesa. Pri tej maši je g. dekan Karel Drofenik župljanom uradno predstavil novega župnika g. Danijela Slatineka, in ga tudi uradno umestil. Po maši je predstavnik župljanov dr. Janko Čar pozdravil novega župnika in mu izrekel dobrodošlico.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Danijel Slatinek (Biografski leksikon občive Slovenska Bistrica)
Rodil se je učitelj, pedagoški svetovalec in šolski inšpektor IVAN SERNEC
Ivan Sernec, mož Jelke Sernec, se je rodil 10. novembra 1936 v Mariboru očetu Ivanu in materi Ani, rojeni Gračner. Družina se je kmalu zatem preselila v novo sezidano hišo v Slovenski Bistrici.
Po končani osnovni šoli in srednji šoli ter Učiteljišču v Mariboru se je kljub veliki ljubezni do glasbe in igranja violine zaradi prezgodnje smrti staršev vpisal na bolj stvaren študij na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral na enopredmetnem študiju zgodovine.
Kot profesor zgodovine je sprva poučeval na pedagoški gimnaziji v Mariboru, kasneje pa opravljal naloge pedagoškega svetovalca za zgodovino na Republiškem zavodu za šolstvo in bil tudi inšpektor za osnovne in srednje šole.
Zanj značilen širši interes − za družbena vprašanja še posebej − ga je že v zgodnjih letih, na službenem mestu gimnazijskega učitelja, usmeril v študij človekovih problemov sonaravnega življenja in s tem v kontekst izobraževanja, ki je zahteval preseganje zgolj ozko zakoličenih strokovnih znanj. Koncem šestdesetih let so ga problemi človekovega okolja dokončno usmerili v spoznavanje, kritično razmišljanje in iskanje te osrednje in morda, kljub vsem naporom, težko dosegljive življenjske kvalitete, ki je še danes resen izziv posodabljanju pouka in vzgoje. Ta interes ga je ob rednem opravljanju dela motiviral za aktivno vključevanje v razprave, v času ne preveč naklonjenem tem vprašanjem. Tako so v teh letih izpod njegovega peresa nastali mnogi referati in eseji o človeku in njegovem odnosu do sveta in končno tudi prevodi prastare ekološke modrosti severnoameriških staroselcev. Prvi prevod z naslovom Utrip ravnovesja – Velika skrivnost je leta 1995 izdalo Slovensko ekološko društvo. Temu so sledili prevodi trilogije iz zakladnice indijanskih izročil, ki na svojstven način reflektirajo sonaravni način življenja. Leta 1997 je založba ‘Didakta’ izdala njegov prevod pod naslovom Ali veš, da drevesa govorijo, na začetku novega tisočletja pa knjižni dvojček Tudi trava ima svojo pesem in Prijateljstvo z zemljo.
Ivan Sernec je umrl po kratki bolezni 7. januarja 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
NOČNI NAPAD NA OBHODNIKA PROGE
Ni naletel na pravega
Železničar Štumberger Franc je imel nočno službo. Ob hoditi je moral progo od Poljčan pa do predora pri Ponikvi in jo pregledati. Več krat je že opravljal slično službo, pa se mu še nikdar ni kaj nerodnega pripetilo, kakor te noči, ko je bil pri svojem obhodu iznenada iz zasede napaden.
»Bilo je proti pol ene po polnoči,« — tako pripoveduje Štumberger — »ko sem prišel do zapornice pri Sp. Lažah. Bilo je oblačno in zato še temnejša noč. Nenadoma se izvije iz teme neznanec, stopi po bliskovito predme in nameri udarec proti moji glavi z veliko in močno gorjačo . . . ker sem se hitro umaknil, me je udarec oplazil po rami, sicer bi me lahko podrl na tla in vlak, ki je že prihajal, bi opravi! še ostalo . . . Tako pa sem mu zapretil, naj se takoj odstrani. Toda napadalec, ki sem v njem spoznal Filipa Š. iz Sp. Laž, je znova za mahnil proti meni . . . Šele vlak ga je nagnal s proge, jaz pa sem svojo službeno pot nadaljeval. Slišal sem še za seboj trikrat zakričati: »Z—a bom še danes ubil,« potem pa je vse utihnilo.
Šele sedaj sem spoznal, za kaj se gre. Ta Filip Š. je čakal te noči Z— a, ki je njegov svak in sta se baje prejšnji dan radi neke zadeve močno sprla. V precej vinjenem stanju se ga je hotel sedaj, misleč (ker je Z. tudi železničar!) da ima te noči on obhod na progi, dejansko lotiti in z njim obračunati. Tako bi mesto njega skoro postal žrtev jaz. V stanju, v kakršnem je bil, mu je bilo to pač vseeno.«
G. Štumberger je po končani službi prijavil zadevo svojemu šefu, ta pa pristojni žandarmerijski stanici, ki bo za brezvestnega nočnega napadača že našla primerno plačilo.
VIR: Mariborski večernik Jutra
TATINSKA DRUŽBA, MED NJIMI TUDI BISTRIČAN IN BISTRIČANKA
Početkom junija je bilo izvršenih v raznih delih Maribora in v okolici več večjih tatvin. Nekaj tatov je bilo obsojenih že v zadnjem porotnem zasedanju, trije pa (Maks Tramšak, mesar iz Slov. Bistrice, v Gradcu rojeni monter Ivan Keršič in v gostilni Prohaska ušlužbena Angela Punčuh iz Slov. Bistrice) pa so se danes morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem, prva dva radi tatvine konjske oprave pri tovarnarju Durjavi in več ur, oblek in drugih predmetov, ki so jih shranjevali pri Punčuhovi. Vsi tajijo. Na podlagi izpovedb prič pa jih je sodišče spoznalo krivim in je bil obsojen Maks Tramšak na 18 mesecev, Ivan Keršič na 2 leti in Angela Punčuh na 1 leto ječe. Vsi so prijavili vzklic.
VIR: Tabor
10. november 1911
GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
10. novembra 1911 je zagorelo gospodarsko poslopje Ludvika Lorberja. Bistriškim gasilcem je uspelo, da so rešili zraven stoječo stanovanjsko hišo. Naporno gašenje je trajalo vso noč.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica od l. 1872 – 1912
POBALINI UBILI TESARJA
Župnik na zgornji Polskavi Jakob Košar je v »Spominsko knjigo« prvi zapisal tudi krvav dogodek, in sicer, da so 10. novembra 1878 pred gostilno, ta je bila le nekaj deset metrov oddaljena od cerkve, »prevzetni in pijani pobalini ubili tesarja in kočarja Gregorja Tratnika s Pokoš, takih reči pa so krive nesrečne muzike, ki se tam vršijo skoraj vsako nedeljo«.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 120
