11. februar
Danes goduje MARIJA
Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«.
Ženske različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka, Marieta, Marinela, Marinka, Marja, Marlena, Marlenka, Mica, Marina, Marinka, Marijana, Marion, Marjana, Marisa, Mariša, Mariška, Marita, Mariza, Marizela, Marižan, Marja, Marša, Maruša, Maruška, Meri, Merica, Maša, Mia, Mici, Micika, Micka, Mija, Mimi, Mimica, Mimka, Mimika, Mirjam, Mirjana, Mojca, Ria, Rija, Rijada, Rijana, Rina, Rita, Rožamarija.
Moške različice imena: Mario, Marij, Marinko, Marjan, Marijan.
11. februar
SVETOVNI DAN BOLNIKOV
11. februarja obhajamo svetovni dan bolnikov, ki ga je vpeljal papež sv. Janez Pavel II. leta 1992. Zakaj je izbral prav ta dan?
Pred prvim svetovnim dnevom bolnikov, 11. februarja 1993, je papež sv. Janez Pavel II. napisal poslanico z geslom “V obličju bolnega brata prepoznati obličje Kristusa”. V njej je tudi razložil, zakaj je za datum svetovnega dneva bolnikov izbral prav spomin Lurške Matere Božje. »Svetišče Lurške Device Marije pod vznožjem Pirenejev je postalo svetišče človeškega trpljenja. Približujemo se, kot je storila ona na Kalvariji, križem bolečine in osamljenosti tolikih bratov in sester.« V svojo okrožnici o odrešilnem trpljenju, ki jo je podpisal 11. februarja 1984, je zapisal: »Z Marijo pod križem je zaznamovano tudi trpljenje vsakega človeka.«
11. februar 2020
LOVSKA KRVODAJALSKA AKCIJA
Lovska zveza Slovenije je tudi v letu 2022 pripravila lovsko krvodajalsko akcijo “Zavihajmo rokave!”
V domu krajanov v Makolah je akcija potekala 11. februarja 2022, med 7.30-11.00.
VIR: Lovska zveza Slovenije
FOTO: Fotografija je simbolična (Aleš Černivec, Lovska zveza Slovenije)
USTANOVLJENA FARNA KNJIŽNICA DR. JANKA ČARA
Leta 2020 so na obletnico rojstva dr. Janka Čara v cerkvi Svetega Jerneja v Slovenski Bistrici odprli farno knjižnico, ki nosi njegovo ime.
V cerkvi Svetega Jerneja v Slovenski Bistrici je 11. februarja 2020 vrata odprla farna knjižnica, ki nosi ime po vsestranskem bistriškem kulturnem delavcu, profesorju slovenistu in jezikoslovcu dr. Janku Čaru. Ta je bil od leta 1989 je bil na tedanji Pedagoški fakulteti v Mariboru docent za slovenski jezik. Preučeval je kulturo ustnega in pisnega izražanja Slovencev v javnosti, pravorečje, stavčno fonetiko, jezikovno zvrstnost in skladenjsko stilistiko.
V knjižnici si od dedičev prizadevajo pridobiti njegov celoten ustvarjalni opus. Vodja knjižnice in bivša dolgoletna direktorica bistriške knjižnice Josipa Vošnjaka Anica Korošec pojasnjuje, da je gradivo v knjižnici sicer raznovrstno: “Tudi za otroke so knjige, tako da vsak lahko najde kaj zase. V prihodnje pa se bo zbirka tudi dopolnjevala.”
Farna knjižnica dr. Janka Čara je z ureditvijo prostora, izdelavo pohištva in investicijo v nove knjige župnijo stala približno 20 tisoč evrov. Župnik Jani Družovec: “Knjižnica ne bo odprta vsak dan, vsaj na začetku ne. Za zdaj je v načrtu, da bo odprta vsako nedeljo med 10. do 12. uro.”
VIR: Bistričan.si
FOTO: Jan Kolar, Studio Bistrica
SLOVENSKI OKTET NAVDUŠIL
Kulturni praznik posvetili spominu na dr. Janka Čara, vsestranskega ustvarjalca
V Slovenski Bistrici so teden ob slovenskem kulturnem prazniku zaključili s koncertom Slovenskega okteta z gosti, Oktetom Planika. Kulturno društvo Slomšek je ta koncert priredilo v cerkvi svetega Jerneja v Slovenski Bistrici, da bi tako počastilo tudi spomin na lani preminulega dr. Janka Čara. Ta bi ravno danes, 11. februarja, praznoval svoj 86. rojstni dan. Častni občan Slovenske Bistrice in vsestranski kulturni ustvarjalec je pustil močan kulturni pečat tako na Slovenjebistriškem kot tudi v širšem slovenskem prostoru.
Občinstvo je dodobra napolnilo cerkev in bilo nad koncertom navdušeno. V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja Slovenskega okteta se je zamenjalo več kot 40 pevcev. Vsi so čutili izjemno predanost in pripadnost narodu, kar se poudarja tudi v imenu. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali v največjih koncertnih in opernih hišah doma in po svetu, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino. Slovenski oktet je tako vzor in motivacija mnogim skupinam, ki so prav zaradi njegovega plemenitega petja začele delovati. Tako je po zgledu Slovenskega okteta v Sloveniji in zamejstvu nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih zasedb, med katerimi je prav gotovo tudi Oktet Planika iz Slovenske Bistrice.
Kulturno društvo Slomšek je pred tem v Slomškovem domu pripravilo tudi slavnostno akademijo ob kulturnem prazniku, posvetili so jo prav tako dr. Janku Čaru. Na akademiji so sodelovale sekcije Kulturnega društva Slomšek: pevski zbor Natanael in literarna sekcija ter Gorazd Strlič, prvi violončelist orkestra Opere in baleta Maribor. Za režijo je poskrbel Nikolaj Vodošek, ki uspešno nadaljuje režisersko pot dr. Janka Čara.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Člani Slovenskega okteta in Okteta Planika (Arhiv KD Slomšek)
VSAKA JE VIVERA, ZATO GRE
Vivere so poklicne glasbenice v bistriški ljubiteljski zasedbi in bogatijo slovensko vokalno sfero
Vokalna skupina Vivere je ob kulturnem prazniku prejela Romihovo priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljujejo v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. Bistriška pevska zasedba, ki jo sestavljajo Natalija Šarman Ferlež, Andreja Vidmar, Mateja Pleteršek, Marija Žlebič, Franja Gomaz Jamnik, Nastja Pančič, Tadeja Pančič, Lea Ostrožnik Stegne in Irena Rupnik, je ljubiteljska, čeprav jo sestavljajo glasbene profesionalke. To jo uvršča zelo visoko med vokalnimi sestavi pri nas. Skoraj polovica je profesoric glasbe, jih predstavi Natalija Šarman Ferlež, vse imajo glasbeno izobrazbo. Vokalno tehniko skrbno dodeljujejo, sposobne so izvesti tudi najzahtevnejše skladbe. “Glasbeno in zasebno se dobro poznamo, smo prijateljice in imamo podobne interese, zato skupina deluje dovolj homogeno, povezano, verjetno je tudi zato glasovna barva skupine bolj prijazna za uho,” opiše formulo za vitalnost glasbenih skupin.
Umetniška vodja noneta je Nadja Stegne, ki ima bogate glasbene reference – tako pevske kot pri vodenju zborov. “Ima znanje, izkušnje in predvsem izjemen občutek za vokalno glasbo.” Umetniški vodja seveda pri skupini pusti svoj pečat v obliki glasbenega okusa, interpretacije posamezne skladbe, izražanja. “Vsak dosedanji je v skupino vložil del sebe, pevke smo znanje in občutke srkale in se kalile. Zato še vedno izjemno rade prepevamo priredbe bivših umetniških vodij, Tadeja Kušarja in Sama Ivačiča.” Nekatere pevke so tudi same zborovodkinje in kot je včasih šla ljudska pesem od ust do ust, gredo tudi danes notni zapisi iz rok v roke, reče o izbiri repertoarja, v skupini je tudi nekaj popotnic, ki v tujini pridno zbirajo note, ki jih pri nas še ni.
Iz Avstrije, Italije in Slovaške, kjer so nastopale, so prinašale zlata in srebrna priznanja, lani so na tekmovalni reviji malih pevskih skupin na Ptuju dobile zlato plaketo za nastop, bile so izbrane za najboljšo malo pevsko skupino koncerta, umetniška vodja Nadja Stegne je bila izbrana za najbolj obetavno zborovodkinjo, prejele so zlato plaketo za najboljšo izvedbo pesmi 20. stoletja.
“Zdaj smo v življenjskem obdobju, ko smo si življenje uredile tako, da so prioritete znane. Ne ukvarjaš se več z desetimi rečmi, temveč s tistimi, ki ti dajo največ. Skupina Vivere nam pomeni najtesnejšo vez med lastnim življenjem in intimo, kar prekosi vsakršno gonjo za materialnim ali željo po ležernem, lenobnem življenju. Velikih težav ni, ker je vsaka izmed nas Vivera z veliko začetnico.”
Vaje imajo v Glasbeni šoli Slovenska Bistrica. “Možnosti za korepeticije, uporabo instrumentov in snemanja je veliko,” pohvali odprtost šole. “za nami je skoraj 21 let dela in nastopanja, ne vprašajte, kaj je pred nami,” v šali pevke rade rečejo. “Dvajsetletnico smo proslavile z izjemnim koncertom v Viteški dvorani bistriškega gradu. “Občinstvo nas ima rado, prejele smo nagrade na slovenskem tekmovanju, zdaj smo bile deležne priznanja za življenjsko delo. Če nam uspe obdržati še najboljšo in najbolj obetavno zborovodkinjo, bomo ta stavek še dolgo ponavljale,” se nasmehne Natalija Šarman Ferlež
VIR: Bojan Tomažič, Studio Bistrica
FOTO: Vivere (Picasa)
BISTRIČANI, ALI STE VEDELI
– Zasebni psihiater Janko Predan, dr. med., je v Ljubljani dobil visoko priznanje Združenja psihiatrov Slovenije in zdravniškega društva za dolgoletno delo z bolniki. Ob tej priložnosti je znani bistriški zdravnik povedal, da je na priznanje ponosen – predvsem zato, ker ga je dobil za pozornost do ljudi, ki se na različne načine srečujejo z boleznimi duše. Mimogrede še tole: izvedeli smo, da psihiater razmišlja, da se bo čez kakšno leto ali dve upokojil.
– Ker iz občinskega sveta odhaja svetnik Nove Slovenije dr. Janko Čar, je pričakovati, da bo njegov mandat dobila Anica Korošec, ravnateljica bistriške knjižnice. Čar je za lokalni časopis izjavil, da je politiko vedno postavljal na zadnje mesto, zadolžitve v občinskem svetu pa so ga začele preveč obremenjevati. Anici Korošec je zaželel veliko uspeha pri zahtevnem delu. Koroščeva pa je povedala, da je pripravljena sprejeti novo funkcijo.
– Kdo ve, ali se bodo Pragerčani razveselili novice o ukinitvi bencinskega servisa v središču naselja. Pri Petrolu so ugotovili, da je na črpalki zelo upadel promet, odkar je odprta nova obvoznica. Zato se dogovarjajo s krajevno skupnostjo in občino Slovenska Bistrica o novi lokaciji. Ta naj bi bila v bližini pragerske graščine. Po ekološki plati je premestitev črpalke zagotovo dobrodošla, za voznike s Pragerskega in iz okoliških krajev pa najbrž ne.
– Mladi podjetnik iz Maribora želi spremeniti utrip v Gradišču. V tem najstarejšem delu bistriškega mestnega jedra naj bi v hiši iz 19. stoletja – poslopju, v katerem so prostori Steklarstva in Modnih oblačil – uredil nekaj lokalov, v nadstropju in mansardi 12 stanovanj in zgradil podzemno garažo. Njegova prizadevanja podpira bistriška občina, ovire pa mu zdaj postavlja le mariborski zavod za varstvo kulturne dediščine. Bistričani upajo, da bo projekt prenove hiše v Gradišču uspel.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Janko Predan (Večer)
CEZLAŠKI KAMNOSEKI SE ŽELIJO OSAMOSVOJITI
Vsestranska podpora
V začetku novembra preteklega leta je bilo, ko so na eni izmed sej komiteja občinske konference ZKS Slovenska Bistrica razpravljali o družbeno-ekonomskem in samoupravnem položaju TOZD Naravni kamen, Cezlak, in ugotavljali, da se TOZD v okviru delovne organizacije Ingmag Pohorje, Josipdol, ne znajde; da ni bilo nobenih planov razvoja in investicij, da se delovne pogodbe niso izvrševale, da je bila TOZD na robu rentabilnosti, da so delavci množično odhajali, skratka, razmere so bile take, da se v njih ni več dalo delati.
Na seji komiteja so zato tedaj sprejeli nekatera pomembna stališča, ki naj bi omogočala, da bi obe TOZD – cezlaška in josipdolska normalno zaživeli ter uredili medsebojne odnose v okviru delovne organizacije. Če pa zadev ne bi bilo mogoče urediti, se je že od poletja sem pojavljala kot rešitev možnost, da se cezlaška TOZD odcepi od delovne organizacije in se preoblikuje v enovito delovno organizacijo oziroma se priključi kakšni drugi sorodni delovni organizaciji.
Današnja razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Slovenska Bistrica je bila spet sklicana v Cezlaku v TOZD Naravni kamen. Glavni namen tega sestanka, ki so se ga poleg članov komiteja udeležili tudi bistriški in radeljski družbenopolitični delavci ter predstavniki delovne organizacije Ingmag in T0ZD Naravni kamen, je bil v tem, da vsi zainteresirani skupaj pregledajo, kako so uresničevali sklepe, ki so jih sprejeli novembra, in kakšne nadaljnje razvojne možnosti imajo pohorski kamnoseki.
Kot so povedali predstavniki TOZD Naravni kamen, se v teh treh mesecih ni prav nič bistveno spremenilo. Delovna sila še vedno odhaja, delovne pogodbe za letošnje leto še niso sklenjene, investicija za boljšo tehnološko opremljenost TOZD, s tem pa tudi za večji gospodarski učinek, še ni stekla – v drugi TOZD je.
Tudi izobraževanje delavcev šepa, le na področju informiranja je zaznati rahlo spremembo na boljše. Žal pa delavce moti, da v vseh informacijah, ki ih dobijo, ne vidijo svoje prihodnosti v okviru tako sestavljene delovne organizacije in pri takem načinu dela. Prav zato so delavci sklenili, da se morajo v čim krajšem času odcepiti od Ingmaga in postati enovita delovna organizacija.
Člani komiteja so v razpravi ugotovili, da rešitve, ki so jih nakazali predstavniki delovne organizacije iz Radelj ne dajejo zagotovila za izboljšanje položaja TOZD in da je edino odločitev delovnega kolektiva tista, ki jo je treba spoštovali. V celoti so podprli stališče delavcev in izvršnega sveta skupščine bistriške občine, da se mora čimprej začeti postopek preoblikovanje delovne organizacije oziroma postopek za izločitev cezlaške TOZD iz nje.
ZLATOPOROČENCA Z NAJVIŠJE TOČKE ŽUPNIJE
Dne 11. februarja 1951 sta v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slov. Bistrici obhajala svojo zlato poroko Juhart Ivan in Apolonija Pliberšek. Svoje posestvo imata v Kovači vasi 66, in sta tako župljana župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica, ki živita v tej župniji najvišje.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Zlatoporočenca Juhart ( Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
TKALE IN PREDLE BODO
Tečaje tkanja in predenja so začeli uvajati zdaj tudi v mariborskem okrožju. Prvi tečaj je v Slovenski Bistrici, kjer ga vodi Greta Smaritschniggova, absolventka tkalske šole pri Gradcu. Tečaj se vrši v hiši krajevnega kmetskega voditelja Mallyja, kjer se zbira po 18 deklet. Nadaljni tečaji bodo na Remšniku, v Slovenjem Gradcu v Vuzenici, Vuhredu, v Selnici ob Dravi, v Šobru in v nekaterih drugih krajih Dravske doline.
VIR: Jutro
Rodil se je slovenist, pesnik in pisatelj ter režiser JANKO ČAR
Prof. dr. Janko Čar (psevdonim Janez Blažič), se je rodil 11. februarja 1932 na Velikem Tinju očetu Ivanu, trgovcu, in materi Julijani, rojeni Smeh, trgovki. Kmalu po njegovem rojstvu so se preselili na Zgornjo Bistrico (občina Slovenska Bistrica), kjer so imeli starši trgovino. Da bi se izognili izselitvi v Srbijo, so leta 1941 pobegnili na očetov dom v Čekovnik nad Idrijo.
Ko so se po vojni vrnili v Slovensko Bistrico, je Čar opravil malo maturo in leta 1952 maturiral na realki v Mariboru. Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je leta 1958 diplomiral iz slovenskega in srbohrvaškega jezika in književnosti ter leta 1989 tudi doktoriral na temo: ‘Temeljne prvine jezika in sloga v Tavčarjevem ciklu kratke vaške proze Med gorami’.
Slovenščino je poučeval na osnovni šoli v Oplotnici (1959−60) in Slovenski Bistrici (1960−64), nato pa se je zaposlil na Pedagoški akademiji v Mariboru kot asistent (1964−69) ter tlakoval pot univerzitetnemu študiju slovenistike na Univerzi v Mariboru kot predavatelj (1966) in profesor višje šole (1969), višji predavatelj (1984) in docent za slovenski jezik (1990). Na Pedagoški akademiji oz. kasneje Pedagoški fakulteti (1985−94) je predaval kulturo ustnega in pisnega izražanja, skladenjsko stilistiko, stavčno fonetiko, uvod v študij slovenskega jezika, sporočanje, pravorečje in zgodovino slovenskega knjižnega jezika, na Višji pravni šoli v Mariboru (1978−79) pa kulturo izražanja. Leta 1974 je vodil lektorat slovenskega jezika na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu (Madžarska), tam je bil tudi gostujoči profesor (1974−86). Bil je predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (1984−85 in 1991−94).
Leta 1994 se je upokojil, vendar je honorarno še vedno predaval retoriko na mariborski enoti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Pisal je pesmi in prozo.
Dolga leta je bil član Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, kjer je opravljal večinoma delo lektorja. Nato je v Kulturnem društvu Slomšek Slovenska Bistrica deloval kot režiser.
Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in častni član Slavističnega društva Slovenije, vodil je tudi občinski svet občine Slovenska Bistrica.
Janko Čar je umrl 9. julija 2017 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
POMOČNIK SEKVESTRA NAPADEL OSKRBNIKA POSESTVA VILJEMINE POST
Delček iz odprtega pisma grofice Viljemine Post, ki ga je naslovila na ministra za agrarno reformo in na nižje uradnike, zadolžene za izvedbo agrarne reforme.
/…/ Z dopisom okrožnega agrarnega urada v Mariboru z dne 13. januarja 1923, št. 102, se me obvešča, da je moje posestvo vsled nerednega gospodarstva postavljeno pod državno upravo in da je v smislu rešenja ministrstva za agrarno reformo z dne 11. novembra 1922, št. 40.006, imenovan za sekvestra mojega posestva Danko Barle, oskrbnik veleposestva kneza Windischgrätza v Konjicah. /…/
/…/ Pomočnik sekvestra nastopa proti meni kot pravi nasilnež in ravno tako tudi proti mojim uslužbencem. On ščuva moje uslužbence k nepokorščini ter jim zapoveduje, da mojega oskrbnika nimajo ubogati ter da se morajo zoperstavljati vsakemu njegovemu ukazu. On n. pr. pravi: Če oskrbnik ukaže delati, takrat naj delavci posedajo. V nedeljo 11. februarja 1923 je ta človek napadel mojega oskrbnika osebno in ga hotel oklofutati. On je mojemu oskrbniku prepovedal baviti se na mojem posestvu in disponirati z mojimi uslužbenci. /…/
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 289-290
OBSODBE RADI ODPRAVE ČLOVEŠKEGA PLODA
Pred tukajšnjem sodiščem se je ob izključitvi javnosti končala dolgotrajna kazenska zadeva proti tukajšnji babici Pavli Cečovnik radi od pravljanja človeškega ploda. Obtožena je bila dveh konkretnih slučajev še iz l. 1918, in sicer na dveh ženskah iz Slov. Bistrice ozir. Nove vasi pri Slov. Bistrici. Pri eni ženski je prišlo le do poskusa, v drugem slučaju je sodišče smatralo ugotovljeno odpravo človeškega ploda. Cečovnik, ki jo je zagovarjal dr. Rapoc, ozir. koncipijent dr. Štor, je bila obsojena na 3 mesece težke ječe, ena ženska na 14 dni ječe, a druga na 1 mesec težke ječe. Cečovnik je dobila
od obeh omenjenih žensk po 1000 K, kar je bilo l. 1918 še lep zaslužek.
VIR: Tabor
11. februar 1900
POSTAVILI TEMELJE ZA KMETIJSKO ZADRUGO SPODNJA POLSKAVA
Kmetijska zadruga Spodnja Polskava r. z. z. n. z.« (registrirana zadruga z neomejeno zavezo). Temelje zanjo so postavili v nedeljo, 11. februarja 1900, ko je prišel na Spodnjo Polskavo Ivan Kač iz Žalca, ki je propagiral zadružno misel in snoval kmetijske zadruge po slovenskem delu Štajerske. Spodnjepolskavčanom je sveto val, naj ustanovijo zadrugo za svojo vas in bližnjo okolico, še za Sele, Pokoše, Zgornjo Polskavo, Bukovec, Požeg, Pragersko in Ješenco.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 333-334
