
Danes goduje KRIŠTOF
Ime Krištof izhaja iz latinskega imena Christophorus, to pa iz grškega Χριστoφoρoς (Hristoforos), ki je zloženo iz grškega imena Χριστoς (Hristos) in glagola φερω (ferō) »nesem«.
Ostale različice imena: Kristefor, Kristifor.

V MARIBORU ODPRJEO DEŽELNO SADJARSKO IN VINARSKO ŠOLO
11. marca 1872 so v Mariboru slovesno odprli Deželno sadjarsko in vinarsko šolo, ki jo je ustanovil Štajerski deželni zbor.
Po tem, ko je Štajerski deželni zbor v Gradcu leta 1866 sklenil v Mariboru ali v neposredni okolici ustanoviti Deželno sadjarsko in vinarsko šolo, je ta ustanova 11. marca 1872 slovesno odprla vrata.
Prvo leto jo je obiskovalo 16 učencev, njen prvi ravnatelj pa je postal tedaj 35 letni agronom Herman Goethe (1837, Naumburg pri Leipzigu Nemčija – 1911, Baden, Avstrija), ki mu je Deželni odbor zaupal, da že pred tem pripravi tudi izobraževalni program zavoda.
Šolska poslopja so bila sprva na samem posestvu pod Kalvarijo, leta 1905 pa so v današnji Vinarski ulici 14 zgradili sodobno šolo v kateri je danes Kmetijsko – gozdarski zavod Maribor.
Ravnatelj Hermann Goethe je bil zelo dejaven tudi kot znanstvenik in organizator, saj se je ukvarjal z vzgojo ameriških podlag vinske trte – po njem se imenuje podlaga Goethe 9, leta 1876 pa je v Mariboru organiziral tudi prvi Avstroogrski vinogradniški kongres, ki so se ga udeležili vodilni strokovnjaki tiste dobe iz večine evropskih vinogradniških držav.
Slovesne otvoritve Deželne sadjarske in vinarske šole – današnje Biotehniške šole Maribor, ki bo čez dve leti slavila 150 letnico delovanja – so se leta 1872 med drugimi udeležili: dva ministra z Dunaja, štajerski deželni glavar, župana Gradca in Maribora te drugi visoki gostje. Časopis Marburger Zeitung pa je novi pridobitvi mesta namenil kar osem strani zapisov v treh zaporednih izdajah.

KNJIŽNA ČAJANKA
Učenci podružnične šole na Zgornji Ložnici zelo radi obiskujejo šolsko knjižnico. Prijazna knjižničarka Mojca Stegne jim je vedno pripravljena pomagati pri iskanju knjig, vsak mesec pa s knjižno nagrado razveseli dva učenca, ki pravilno rešila knjižno uganko. Učenci so na šolski skupnosti izrazili željo, da bi se še več posvečali branju in da bi brali skupaj. Tako so prvo sredo v marcu, 11. marca 2020, imeli knjižno čajanko. Učenci so z velikimi očmi vstopali v knjižnico, saj niso natančno vedeli, kaj naj pričakujejo. Ob pogledu na mizo s čajem in slastnimi piškoti pa so se sprostili v bralnem kotičku. Poeziji so se posvetili, ker je 21. marec svetovni dan poezije. S knjižničarko so se pogovarjali, kako pogosto berejo pesmi in kakšne so jim najbolj všeč. Nato so pobrskali po knjižnih policah in iz pesniških zbirk prebirali pesmi. V knjižnici se je razvilo pravo domače vzdušje. Na koncu so učenci povedali, da se že zelo veselijo naslednje knjižne čajanke.
VIR: Virineja Goričan, Informator
FOTO: Informator

RAZGLAŠENA PANDEMIJA COVIDA-19
11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19.

70 LET GLASBENE ŠOLE SLOVENSKA BISTRICA
Glasbena šola Slovenska Bistrica letos praznuje 70. obletnico delovanja. V tem obdobju je bilo precej pomembnih prelomnic, od prvih korakov nastajanja in samostojnega delovanja, pridružitve Centru za glasbeno vzgojo v Mariboru in večkratnega preimenovanja do ponovne osamosvojitve. Šola je prerasla v večji javni vzgojno izobraževalni zavod v Sloveniji, v katerem nudijo možnost osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja. Jubilej bodo obeležili s številnimi dogodki, katere je v ponedeljek, 11. marca 2019, na novinarski konferenci v prostorih šole podrobneje predstavila Radmila Bikić Magdić, ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica.
Uvodoma so ob občinskem prazniku skupaj z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica v galeriji Bistriškega gradu pripravili potujočo razstavo ob 200-letnici glasbenega šolstva v Sloveniji. 1. aprila bodo v stari dvorani SNG Maribor predstavili svojo baletno produkcijo, maja bodo ob občinskih praznikih v Poljčanah in Oplotnici pripravili kulturni program, slavnostna akademija pa bo 25. novembra. Ob častitljivi obletnici bodo izdali tudi zbornik.
V dosedanji zgodovini šole, ki je bila ustanovljena leta 1949, je bilo precej pomembnih prelomnic. Pobudnik za njeno ustanovitev in hkrati njen prvi ravnatelj je bil Oskar Štakul. Do leta 1984 je šola domovala v prostorih kulturnega doma (današnji Slomškov dom), nato sta sledili selitvi v prostore osnovne šole na Vošnjakovi ulici in Bistriškega gradu. Dolgoročno so prostorsko stisko rešili leta 1999 z izgradnjo nove in sodobnejše glasbene šole na sedanji lokaciji v Ozki ulici. Leta 1974 so šolo na željo učiteljev priključili Centru za glasbeno vzgojo Maribor, ustanovljena sta bila tudi oddelka v Poljčanah in Oplotnici, ki delujeta še danes. Leta 1980 so pridobili tudi baletni oddelek. Sicer pa se je šola, ki so jo večkrat preimenovali, ponovno osamosvojila leta 2010. V tem obdobju je prerasla v večji javni vzgojno-izobraževalni zavod, v katerem nudijo možnost osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja. V tem šolskem letu bistriško glasbeno šolo obiskuje 485 učencev, ki tudi na tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate. Med najbolj priljubljenimi glasbili so klavir, kitara in flavta.
VIR: Tomaž Ajd, informator in Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

NOGOMET OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Športna zveza občine Slovenska Bistrica in Javni zavod za šport Slovenska Bistrica ob občinskem prazniku pripravljata tradicionalni turnir v malem nogometu. Na turnirju, ki bo danes, v ponedeljek, 11. marca, ob 15. uri v športni dvorani v Slovenski Bistrici, bodo tekmovale ekipe vojske, policije, direktorjev, novinarjev, športnih delavcev in Občine Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c

SLOVENSKA BISTRICA SKOZI ČAS
11. marca 2017 je bila v sklopu proslave ob občinskem prazniku Slovenske Bistrice odprta razstava z naslovom Slovenska Bistrica skozi čas. Razstavo smo pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica oblikovali kot izbor družbenozgodovinskih utrinkov, ki so območje občine Slovenska Bistrica zaznamovali v preteklosti in pustili pečat v današnjem času. Na ogled je bila v galeriji gradu do 3. aprila. Z njo smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kakšna je bila Slovenska Bistrica v rimskem času in srednjem veku, kdo je naslikal baročne freske v slavnosti dvorani bistriškega gradu, zanimalo nas je, kaj se je dogajalo v 17., 18. in 19. stoletju v mestu, kdo so bistriški olimpijci ter na katere najvišje svetovne gore so se povzpeli Bistričani. Na razstavi, katere rdeča nit so bile stopinje skozi čas, ki so vodile skoznjo, je bila na ogled Slovenska Bistrica, kot jo vidimo danes, tudi skozi paleto fotografij, prebrali pa smo tudi vrsto zanimivih dogodkov, ki so soustvarjali mlajšo zgodovino mesta. Razstavo je obiskalo veliko šolskih skupin, učenci obeh bistriških osnovnih šol in dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, občinski predstavniki, skupina predstavnikov iz Komunale Slovenska Bistrica, predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enota Maribor, in mnogi Bistričani.
VIR: Ursula Hribernik, Informator
FOTO: ZZK Slovenska Bistrica

PREDSTAVILI VIZIJO O UREDITVI STAREGA MESTNEGA JEDRA
Hiša arhitekture predstavila svojo vizijo o ureditvi starega mestnega jedra
Na predvečer občinskega praznika, v sredo, 11. marca 2015, je v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica potekala okrogla miza na temo Vizije starega mestnega jedra v Slovenski Bistrici.
Zavod za razvoj prostorske kulture Hiša arhitekture Slovenska Bistrica je s povabljenimi gosti, med njimi je bil tudi župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, oblikoval stališča in ideje, ki bi pripomogle h kasnejšemu zaprtju starega mestnega jedra in uvedbo peš cone.
Ta sta predvidena tudi po občinskem dolgoročnem razvojnem načrtu. Na okrogli mizi je načrte o ureditvi starega mestnega jedra podrobneje predstavil Aljaž Jelen, direktor in vodja projektov zavoda Hiša arhitekture Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

TA TEDEN BODO PRESELILI BISTRIŠKO KNJIŽNICO
V nove prostore prihodnje leto
Vrednost nove naložbe znaša nekaj nad 180 milijonov tolarjev, knjižnica bo knjige začasno izposojala v kleti Doma svobode in Opifexa v Kolodvorski ulici
Selitev knjig in knjižnične opreme bo trajala do začetka prihodnjega tedna, so povedali v bistriški matični knjižnici, selitev pa so začeli v začetku tega tedna. Selitev iz starih prostorov je bila nujna, kajti že prihodnji teden se bo začela obnova stare knjižnice, knjige pa bodo začasni prostor dobile v kletnih prostorih Opifexa in Doma svobode Slovenska Bistrica.
Obnovo financirata bistriška občina in ministrstvo za kulturo, njen delež bo znašal 72 milijonov tolarjev. Celotna naložba brez opreme in varovanja gradiva je vredna 181 milijonov tolarjev. Projektna dokumentacija za obnovo knjižnice je že izdelana, izdelal jo je mariborski Inženiring biro, arhitektura poslopja pa je v rokah Igorja Borca. Arhitekti in gradbinci bodo morali upoštevati, da je poslopje na Trgu svobode v Slovenski Bistrici kulturni spomenik. Občina se zavzema za fazno gradnjo in obnovo, kar pomeni, da so najprej morali preseliti stanovalce, potem obnoviti stari del knjižnice, na koncu pa zgraditi še novi del, ki bo na sedanjem dvorišču glasbene šole. Gradnja je upravičena, sedanjih 540 kvadratnih metrov ne zadostuje niti potrebam niti normativom normalne knjižnične izposoje. Knjižnico, ki ima pet dislociranih enot, obiskuje 103 tisoč bralcev, knjižnica ima 8725 članov, kar pomeni, da je vsak četrti prebivalec bistriške občine tudi aktivni član knjižnice. Ko se bodo knjižničarji vselili v nove prostore, bodo lahko slavili 40-letnico matične knjižnice in 30-letnico oddelka za najmlajše, so še povedali v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Knjige sta selili tudi knjižničarki Mateja Bratina in Patricija Brdelak (Zdenko Kodrič)

11. marec 2004
ODPRLI RAZSTAVO MODRINJAKOVIH FOTOGRAFIJ
Danes je Majda Struc, glavna in odgovorna urednica Večera, v bistriški galeriji Mimogrede odprla razstavo fotografij fotografa ter Večerovega in Delovega fotoreporterja Dragiše Modrinjaka. Stručeva je opisala njegovo delo in poudarila, da črnobeli fotografski opus pomeni vrhunec Modrinjakovega ustvarjanja.
Fotografu je dobrodošlico zaželel tudi Danilo Utenkar, predsednik DPD Svoboda Slovenska Bistrica, in povedal, da je razstava prispevek k praznovanju bistriškega občinskega praznika. Razdeljena je v dva dela: v pritličju so črnobele fotografije, v nadstropju pa sanjske slike, te so barvne, avtor pa se na njih poigrava s svetlobo in senco, ki ju omogoča računalniška tehnologija. Te slike so javnosti predstavljene prvič. Z razstavo in namestitvijo fotografij je bil zadovoljen tudi avtor.
Razstava bo odprta približno mesec dni, a včeraj so v galeriji Mimogrede že napovedali novo. Na njej bodo razstavljali fotografi s fotonatečaja, ki ga je razpisala DPD Svoboda Slovenska Bistrica. V kulturnem sporedu so nastopili učenci OŠ Makole.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dragiša Modrinjak pred svojimi motokrosisti (Sašo Bizjak)

PODLEGEL POŠKODBAM
Danes okoli 10. ure dopoldan je I. M, 50 let, iz Sp. Boča hodil na travniku v neposredni bližini svoje stanovanjske hiše in padel v tri metre globoko gradbeno jamo. Iz gradbene jame so ga rešili domačini, mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico. Tam je zaradi poškodb umrl.
VIR: Večer

POGOVOR Z RUDIJEM SMOLARJEM, PREDSEDNIKOM OK ZKS SLOVENSKA BISTRICA
Skrb delavcu in občanuNa konferenci bistrških komunistov je njen predsednik Rudi Smolar opozoril na tri bistvena vprašanja, ki bodo po njegovem mnenju v tem letu krojila družbenoekonomske in družbenopolitične odnose. Prvo tako področje je delovanje komunistov v konferenci občinske organizacije ZKS, drugo je sprotno In organizirano spremljanje izvoznih prizadevanj bistrškega združenega dela in tretje so pogumnejši plani pri porabi akumulacije in investicijski politiki. Tudi v pogovoru z Rudijem Smolarjem nismo obšli teh vprašanj.
Zakaj prav tem področjem toliko pozornosti?
»Predvsem zaradi tega, ker moramo okrepiti gospodarsko stanje v OZD in socialistične odnose med ljudmi. Preseneča, da kljub dobri akumulacijski osnovi nazadujemo na lestvici razvitih slovenskih občin. Tudi z narodnim dohodkom ni nič boljše. Kaže, da doseženega dohodka ne znamo konkretno usmeriti, čeprav imamo možnosti za to. Vidim jih na področju kmetijstva in finalizacije aluminija. Tudi z zaposlovanjem ne moremo biti zadovoljni. V občini živi na primer okoli 32 tisoč prebivalcev, zaposlenih pa je blizu sedem tisoč. Komunisti menimo. da je popolnoma pravilna odločitev, da vse te probleme spremljamo in jih seveda skupaj z gospodarstveniki rešimo. Sklenili smo tudi, da bomo posvetili veliko skrbi delavcu in občanu; ni namreč vseeno, kako se človek počuti doma in kako je zadovoljen z delom. V minulem obdobju se je nekajkrat zgodilo, da zaposleni niso zaupali ZK. Zaradi tega moramo bolj kot kadarkoli doslej okrepiti vlogo osnovne organizacije ZK in se zavzemati, da bodo komunisti res zgledni delavci. Zato bo treba razpravljati o diferenciaciji in odgovornosti.
Kar zadeva delovanje občinske konference, moram reči, da je le-ta imela pomembno vlogo pri uveljavljanju družbenoekonomskih in političnih odnosov. Kar smo sklenili na njej, smo prenesli tudi v osnovne organizacije in samoupravne organe. Večina članov je bila aktivna, delovali pa so bolj kot delegati svojih okolij in ne kot vodstvo občinske organizacije ZKS. V letošnjem letu moramo te slabosti odpraviti.«
Kako bo delovala konferenca?
»Že pri evidentiranju kandidatov za člane konference smo bili zelo skrbni in pazljivi. Obetamo si, da bo konferenca bolj fleksibilna, kot je bila doslej, in zaradi tega tudi bolj učinkovita in povezana z bazo. V njej bodo delovali tudi člani komiteja, kar pomeni, da bo konferenca okrepljena po strokovni plati. Povedati pa moram, da bomo konferenco, ki šteje 35 članov, prilagodili statutu slovenskih in jugoslovanskih komunistov.«
Nalog je seveda še več. Katere so še pomembne?
»Ne bi smeli prezreti obrambnega delovanja naših ljudi in družbene samozaščite. V krajevnih skupnostih in OZD je precej nalog pri krepitvi narodne in civilne zaščite, teritorialne obrambe in drugih komponent SLO in DS. Za področje družbenih dejavnosti pa velja poudariti, da se bodo morale prilagoditi zmožnostim združenega dela in pozabiti na prevelike želje.«
VIR: zk, Večer
FOTO: Rudi Smolar (Večer)

SKRIVNOSTNO IZGINOTJE ŠTEFANA FRANGEŠA
Kmet Štefan Frangeš je bil doma na Spodnji Polskavi. Oče Simon in mati Marija, rojena Rudolf, sta umrla, preden so Štefana ob razglasitvi vojne napovedi Avstro-Ogrske Srbiji vpoklicali pod orožje. Njegova enota se je borila z Rusi v Galiciji, ko je Italija maja 1915 prestopila na stran antante in napadla Avstro-Ogrsko, pa so jo prestavili na soško fronto. Zvečer 11. marca 1917 je odšel za nočno stražo; takrat se je za njim izgubila vsaka sled. Sodišče ga je na predlog vdove Marije Frangeš razglasilo za mrtvega šele decembra 1937. Do takrat je na banki ležalo nekaj nad tisoč dinarjev Štefanove dediščine, ki je brez te razglasitve sodišča ni bilo mogoče izplačati oziroma določiti, komu pripada po njegovi smrti.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 98

Rodil se je litograf in založnik JOSEPH FRANC KAISER
Joseph Franz Kaiser se je rodil 11. marca 1786 v Gradcu (Avstrija).
Med leti 1824–33 je izdal ‘Staro Kaiserjevo suito’ – več listov vedut s skupnim naslovom ‘Litografirani pogledi na mesta, trge in gradove Štajerske,’ med katerimi je tudi suita Slovenske Bistrice iz leta 1832.
J. F. Kaiser je umrl 19. septembra 1859.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Kaiserjeva suita iz leta 1832 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
