14. avgust
Danes goduje MAKSIMILIJAN
Tako ime Maksimiljan kot tudi Maksimilijan izhajata iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Maxsimus povezujejo z latinsko besedo maximus v pomenu »največji, zelo velik«. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, pa je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom »posnemovalec; tekmec v ljubezni«.
Moške različice imena: Maks, Makse, Maksel, Maksi, Maksim, Maksimilijan, Maksimir, Makso.
Ženske različice imena: Maksa, Maksima, Maksimilijana, Maksimiljana.
14. avgust 2023
DAN SOLIDARNOSTI V SLOVENIJI
14. avgust 2023 je kot dela prost dan opredeljen v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Da bi tudi na ta dan nemoteno delovala vsa kritična infrastruktura, je zagotovljeno z odredbo poveljnika Civilne zaščite RS, ki je bila izdana v petek, 11. avgusta. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je z njo odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih v javni zdravstveni mreži, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah, razen če predstojnik, poslovodna oseba ali poslovodni organ nemoteno delovanje zagotovi drugače. Prav tako je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pozvala upravne enote, naj bodo odprte. Po odredbi poveljnika civilne zaščite so lahko trgovine odprte ob nedeljah in ob dela prostih dnevih. Te so lahko odprte tudi 14. avgusta, razen če se posamezni trgovci odločijo drugače.
Na ta dan je lahko vsak po svojih močeh na prizadetih območjih, kot tudi v drugih mestih in krajih, pomagal na različne načine, med drugim tudi s čiščenjem, zbiranjem pomoči, doniranjem ali pa tudi kako drugače prizadetim v poplavah pokazal, da niso ostali sami.
30 LET KLUBA ŠTUDENTOV SLOVENSKA BISTRICA
Klub študentov Slovenska Bistrica letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju so v soboto, 14. avgusta 2021, pripravili koncert z naslovom Vreji Fest. 500 obiskovalcev je pri nekdanjem Crouzetu v Slovenski Bistrici spremljalo nastop treh mladih glasbenih skupin, VamPir, Polkaholiki in Gospa profesor.
Prireditev je imela dobrodelni namen. Organizatorji so s prihodki od prodaje pijač in s prostovoljnimi prispevki zbrali več kot 5500 evrov, ki jih bodo namenili lokalnim dobrodelnim organizacijam.
VIR: Informator
FOTO: Rok Bačovnik (Neo Visuals)
ZAPELJI ME
Izposoja koles od oktobra tudi v Slovenski Bistrici, kjer bodo kupili 90 koles in postavili sedem postaj
V Slovenski Bistrici bodo jeseni začeli izposojati javna kolesa. Kupili bodo 90 koles in postavili sedem postaj. Za projekt Zapelji me, vreden 235 tisoč evrov, je Občina Slovenska Bistrica pridobila 155 tisoč evrov evropskega sofinanciranja. Kolesa bodo na voljo tako domačinom kot obiskovalcem mesta. Sistem za izposojo koles bo omogočal trajnosten, okoljsko, zdravstveno in energetsko učinkovit način prevoza po mestu.
“Projekt podpira inovativen in prilagodljiv sistem izposoje koles v mestih, ki omogoča uporabo kolesa v vsakem trenutku. Njegova posebnost je v tem, da kolesa ne bo treba vrniti na mesto, kjer smo si ga izposodili, ampak ga bo možno pustiti v bližini ciljne točke uporabnika, kjer bo kolo na voljo za izposojo naslednjemu uporabniku. Sistem bo preko aplikacije omogočal številne funkcije – pregled razpoložljivih koles v bližini, rezervacijo, odklep in plačevanje, kar bo prispevalo k bistveno boljši uporabniški izkušnji v primerjavi s klasičnim sistemom izposoje koles,” pravi Monika Kirbiš Rojs, direktorica Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica.
Kolesa bo možno uporabljati kot navadna kolesa, lahko pa se jih bo s pomočjo posebne baterije uporabljalo kot električno kolo. Baterije bodo na voljo za izposojo ali nakup, polniti jih bo mogoče tako, kot polnimo mobilni telefon. V teh dneh začenjajo gradbena dela za ureditev kolesarskih postaj, sistem pa naj bi zaživel predvidoma oktobra.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: V Slovenski Bistrici bodo kmalu na izposojo javna kolesa (RIC Slovenska Bistrica)
TUDI OTROCI ZNAJO ODLIČNO KUHATI
Zmagovalca oddaje Mali šef Slovenije, Lan in Žak Verko, bosta septembra sedla v srednješolske klopi
Lan Verko iz Kostanjevca pri Zgornji Ložnici, ki je skupaj z bratom Žakom zmagal v prvi sezoni oddaje Mali šef Slovenije, se je odločil, da postane profesionalni kuhar. Vpisan je v Srednjo gostinsko in turistično šolo v Mariboru, smer gastronom hotelir. Septembra bo začel pridobivati kuharsko znanje in tega se že zelo veseli. Žak pa se je vpisal v Tehniški šolski center Maribor, smer tehnik mehatronik, in se bo posvetil programiranju in robotiki, bo pa, kot pravi, vsekakor še naprej kuhal za družino in prijatelje. Lana in Žaka sta za kuhanje navdušila mama in babica, saj so v družini vedno veliko kuhali. Že zelo zgodaj, v četrtem razredu osnovne šole, ju je mama najprej naučila speči jajca, nato so sledile palačinke, burgerji in vedno bolj zahtevne jedi. Tudi z opazovanjem mame in babice sta se veliko naučila.
Dobro se dopolnjujeta
Lan je že od malega spremljal vse kuharske oddaje. Upal je, da bo tudi v Slovenijo prišel Masterchef junior. Ko sta z bratom nekega večera gledala TV, sta zasledila reklamo za Malega šefa in takoj je padla odločitev, da se skupaj prijavita. Do oddaje sploh nista vedela, da za štedilnikom tako dobro funkcionirata in se dopolnjujeta, v finalnem izzivu sta žirijo prepričala z gratiniranim piščančjim ragujem. “Meniva, da je dobra komunikacija in organizacija v kuhinji zelo pomembna, sploh ko kuhaš v timu. Bila sva vseskozi fokusirana na to, da skuhava čim bolj okusno, in nisva razmišljala o tem, kako bova izpadla pred kamerami. To sva odklopila, zato meniva, da so naju do zmage pripeljali izdelani okusi in spontanost,” pravita brata Verko, ki sta na tekmovanju zastopala OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica – podružnično šolo Zgornja Ložnica.
Občutki po razglasitvi so bili izjemni, zmago sta posvetila staršema in naslednjim generacijam. Bila sta izjemno vesela, da sta zmagala in Sloveniji pokazala, da tudi otroci znajo izjemno dobro kuhati. Nagrado v višini 10 tisoč evrov sta namenila za nakup zunanjih igral in prenovo gospodinjske učilnice v šoli na Zgornji Ložnici.
V kuhanju ni omejitev
Lan in Žak še pravita, da v kuhanju izredno uživata, saj pri tem ni omejitev in lahko vedno eksperimentiraš. Imata veliko domačih hišnih receptov mame in babice, veliko jih najdeta tudi na internetu. Vedno poskusita kaj novega, Žak najraje pripravlja rižote in testenine, Lan pa sladice in burgerje.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Osebni arhiv
TISOČ V SPOMIN VREZANIH GASILSKIH INTERVENCIJ
V Klubu 1000 smo obiskali bistriška gasilca Milana Smrekarja in Matjaža Krajnca
Gasilca sta od mladosti. Spoznala sta dobre in slabe strani tega prostovoljnega poklica, v 38-letni praksi doživela ogromno izjemnih in nepozabnih trenutkov. Ko že mislita, da so najhujši primeri reševanja izginili v zavesti, se nenadoma spet prikažejo in ju kar naprej opominjajo, da opravljata nevaren poklic. Matjaž Krajnc in Milan Smrekar sta gasilska častnika druge stopnje v Gasilskem društvu Slovenska Bistrica. Vse imata na očeh: policijo, župana in občinsko upravo, sodišče in avtobusno postajo. Njuno delovno mesto je namreč v središču mesta, od koder lahko intervencijski avtomobili vsak trenutek švignejo na vse konce. V društvu so ugotovili, da sodita v Klub 1000.
Kaj pomeni ta cifra, nas je zanimalo. “Za nama je več kot tisoč intervencij,” odgovori Smrekar. “Matjaž jih ima več kot 1100, jaz okoli 1300. Neverjetna številka, ampak dosegljiva,” doda. “Včasih je imelo društvo 30 posegov na leto, zdaj jih ima več kot 130. Odkar smo dobili koncesijo za reševanje pri nezgodah na avtocesti, so se intervencije pomnožile.” Matjaž Krajnc doda: “Prejšnji teden smo opravili sedem intervencij, včasih pet v enem dnevu, in velikokrat se zgodi, da se sploh ne vrnemo v garažo, kar iz ene v drugo akcijo gremo. Delo ni preprosto, sploh takrat, ko gre za življenje in smrt. Nikoli ne bom pozabil reševanja človeka s podstrešja bistriškega kloštra. To je bilo v času, ko je gorela Marijina cerkev v Slovenski Bistrici. Stanovalec se je pred dimom in ognjem umaknil na podstrešje. Mislil je, da se bo lahko rešil na streho cerkve. Žal je gorela tudi ta in znašel se je v smrtni nevarnosti. S kolegom gasilcem Janijem Juhartom sva ga rešila in tvegala življenje. Ker je bilo veliko dima, gasilci sploh nismo vedeli, da gori tudi cerkveno ostrešje. Ker je stanovalec odkril strešno opeko na samostanu – in začel mahati – smo ga opazili. In ga tudi rešili. Drugi tak dogodek je lanska prometna nezgoda na koncu Kolodvorske ulice v Slovenski Bistrici. Reševali smo žensko, ki jo je oplazil osebni avto. Umrla je, in ko mi je policist povedal, da je pričakovala otroka, so me oblile solze … Še sreča, da smo iz njenega avta rešili nepoškodovanega otroka …”
Milan Smrekar ima za večno v spominu zapisan ta dogodek: “Prispeli smo na kraj nesreče na Pragerskem. Čelno sta trčila avtomobila. V enem je umrla ena oseba, v drugem še tri, dve pa sta bili hudo ranjeni. Trčenje je bilo grozovito. Ko sem izvedel, da so umrli tujci, sem bil dodatno prizadet. Drugi dogodek, ki je zame nepozaben, je reševanje treh otrok iz goreče kuhinje. Prispeli smo pravočasno. Dim je bil tako gost, da bi ga lahko rezal. Otroke smo iskali s klicanjem, in ko so se odzvali, smo vedeli, kje so. Rešili smo deklici in dečka, stari so bili okrog tri leta. Grozljiv primer. Brat dečka, ki smo ga rešili, je danes prostovoljni gasilec in dela pri nas,” pove Smrekar.
In kako gasilce vidijo ljudje? “Različno,” odgovori Smrekar. “Desetina je takih, ki nas kritizira. In še med temi se zgodi, da nas po intervenciji kateri obišče in se opraviči zaradi negodovanja.” “Za tiste, ki potrebujejo pomoč, so minute zelo dolge,” reče Krajnc in doda, da največja nevarnost gasilcem, reševalcem in policistom preti na avtocesti. “Povem vam, da so vozniki zelo nedisciplinirani, da divjajo, onemogočajo nam prehod in po nepotrebnem pasejo radovednost. Zaradi njih je naša intervencija včasih prepozna.” In kaj ju čaka danes, v ponedeljek, 13. avgusta, smo ju vprašali med včerajšnjim obiskom. “Dopoldne je bilo mirno. Požagati moramo nekaj vej v vrtcu v Slovenski Bistrici. Vzgojiteljice se bojijo, da bodo poškodovale otroke,” je odgovoril Milan Smrekar.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Matjaž Krajnc (levo) in Milan Smrekar: zmeraj pripravljena na reševanje (Zdenko Kodrič)
DRŽAVA DALA ZEMLJO ZA ALUREG
Občina Slovenska Bistrica namerava na južnem delu mesta v prihodnjih letih uresničiti načrtovani projekt Alureg. Na tem območju – na zemljišču ob cesti proti Črešnjevcu – naj bi zgradili visokošolsko inovativno cono in štiri podjetniške in industrijske inkubatorje. Ker je bilo zemljišče je v državni lasti, sta županja bistriške občine Irena Majcen in državnozborski poslanec Jožef Jerovšek že nekaj časa iskala možnosti, da bi država prispevala svoj delež. Včeraj je Slovensko Bistrico obiskal minister za javno upravo Gregor Virant in županji povedal, da se parcele, ki so v državni lasti, dajejo v namen, kot neplačan prenos zemljišča, vrednega 3,6 milijona evrov. Pet hektarjev zemlje bo občina vključila v projekt Oreh in podprojekt Alureg in bo parcelo uporabila za načrtovano gradnjo. Županja se je zahvalila za “državno darilo” in poudarila, da je zanj zaslužen poslanec in občinski svetnik Jerovšek. Virant je še povedal, da bo na omenjenem zemljišču možno zgraditi tudi upravni center, v katerem bodo prostori bistriške občine, upravne enote, davkarije in geodetske uprave.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
DO MARIBORA PO MAGISTRALKI
V začetku avgusta so začeli obnavljati 1,6 kilometra (realna zapora je v dolžini 4 kilometrov) štajerske avtoceste na odseku Fram-Slovenska Bistrica. Dela bodo predvidoma zaključili pred začetkom šolskega leta. Zaradi saniranja poteka promet po enem voznem pasu, zaprt je priključek na avtocesto iz Frama v smeri proti Ljubljani in Mariboru. Vozniki osebnih avtomobilov si lahko zatikajoče potovanje olajšajo z vožnjo skozi Razvanje in Hoče, nekateri celo izberejo staro cesto mimo Slivnice, Radizela do Slovenske Bistrice, saj v jutranjih in popoldanskih urah občasno nastajajo zastoji na dvopasovnici mimo Hoč in Bohove, kjer prav tako obnavljajo cesto, promet po avtocesti pa poteka zelo počasi.
“Promet na magistralni cesti skozi Fram je gostejši, ampak zastojev še ni bilo,” opaža Branko Has, uslužbenec občine Rače-Fram. Da jih pripombe niso doletele, so trdili tudi pri upravljavcu in vzdrževalcu slovenskega avtocestnega sistema Darsu. “Ljudje naj se prilagodijo in prej odpravijo na pot,” so bili skopi v službi za odnose z javnostmi in nas po odgovore napotili v virtualni svet. Tam namreč vlogo obveščanja ne opravlja več direktno človeško bitje. Spletna, avditivna izjava Andreja Vovka, vodje službe za organizacijo obnov v Darsu, je med drugim jedrnato sporočila: “Kljub temu da gre za turistično sezono, so obremenitve prometa manjše kot zunaj turistične sezone.”
VIR: Nina Ambrož, Večer
PREDJA VOJAŠNICE?
14. avgusta 1991 se je začela primopredaja objektov in zemljišč jugoslovanske armade v okolici Slovenske Bistrice. Tako so teritorialci začeli prevzem farme pri Ložnici, objektov pri Brinju in dvajset hektarskega vežbališča pri Črešnjevcu.
Če ne bo nepredvidenih zapletov, naj bi slovenski organi danes prevzeli tudi vojašnico v Slovenski Bistrici. Kasarno so obiskali člani posebne komisije območnega štaba teritorialne obrambe in trojica opazovalne misije evropske skupnosti.
VIR: (vb), Večer
FOTO: Vojašnica danes; sedaj se imenuje vojašnica Vincenca Repnika (Slovenska vojska)
SLEDNJIČ JE NA VRSTI MAKOLSKA ŠOLA
Zagotovitev dotoka sredtev iz samoprispevka in začetek obnavljanja šole sta prvi nalogi odbora za izvajanje sklepov referenduma za obnovo in širitev šolskega prostora v bistriški občini
Po uspešnem izidu referenduma za obnovo in širitev šolskega prostora v slovenskobistriški občini so lahko začeli načrtno izvajati sklepe občinske skupščine o izboljšanju gmotnega položaja šol, o gradnji nekaterih prizidkov in nekaterih preureditvenih del na vseh šolah v občini. Občinska skupščina je za izvajanje predstavljenega programa imenovala posebni odbor.
7-članski odbor se je v mesecu dni obstoja sestal že štirikrat. Njegovi poglavitni nalogi sta zagotovitev dotoka denarja, ki so ga izglasovali na referendumu in omogočiti čimprejšnji začetek obnove šole v Makolah. Sestavili so namreč prednostni vrstni red in makolska šola bo prva na vrsti.
Dela bodo začeli v najkrajšem možnem času in so pripombe nekaterih neučakanih občanov, da so samoprispevek sprejeli, prizidka v Makolah pa še ni videti, neosnovane.
VIR: J. N., Večer
OPEKARNA PRAGERSKO JE KUPOVALA
Opekarna Pragersko je leta 1954 v časniku Večer objavila oglas za nakup garderobnih omaric in motorne derezine.
VIR: Večer
»ČRNA POT« MED PRAGERSKIM IN SPODNJO POLSKAVO KONČNO RAZSVETLJENA
Marsikdo še ne ve, da obstoja društvo za olepšavo in tujski promet na Pragerskem s sedežem v Sp. Polskavi, ki vzdržuje pešpot med Spodnjo Polskavo in Pragerskim. Zadnji čas pa si je društvo zadalo nalogo, da to pešpot razsvetli z električno lučjo. Pred dobrim tednom so začeli z napeljavo in jutri, to je v nedeljo, bodo prvič zagorele lučke na 3 kilometre dolgi poti, ki veže oba kraja. To bo v mariborski oblasti edini podeželski kraj, ki bo tako lepo elektrificiran in vzdrževan od olepševalnega društva. Zahvaliti pa se imamo za lepi napredek edino le nesebičnemu delovanju predsednika društva Avgusta Koprive. Društvo je navezano le na letno članarino, ki znaša samo 10 Din, ter na prostovoljne prispevke. Ker pa tudi marsikateri Mariborčan to pot pozna in uporablja in se mu ne bo treba več bati, da bi se na polju ponoči kje izgubil ali padel v kak jarek, bo sigurno priskočil temu agilnemu društvu na pomoč in se udeležil vrtne veselice v prostorih g. Luršaka na Pragerskem, ki jo priredi olepševalno društvo v nedeljo, dne 14. avgusta, v slučaju slabega vremena pa v ponedeljek, dne 15. tm.
VIR: Večernik
PRODA SE
1. Gostilna, dobroidoča, ob okrajni cesti pri Studenicah, rodovitna zemlja. Cena K 14.000, polovico izplačati, polovico na obroke.
2. Posestva, ravno tam ležeča, lepa hiša z novim gospodarskim poslopjem, obstoječa iz njiv travnikov, vinograda, sadonosnika, vrta in gozda, skupaj meri 9 oralov. Cena samo 9000 kron, polovica se izplača, ostalo na obroke.
3. Proda se tudi en koleselj, še v dobrem stanu, odkrit, za 150 K. Več pove Franc Gajšek v Poljčanah.
VIR: Straža
Rodil se je FERDINAND MARIJA III. grof ATTEMS
Dr. Ferdinand Marija III. grof Attems se je rodil 14. avgusta 1885 v Welsu (Avstrija) očetu Emilu Attemsu in materi Tereziji Attems, rojeni O’Donell (*1861 †1906).
Gimnazijo je obiskoval v Kalksburgu (Avstrija). Na fakulteti za državne in pravne vede v Münchnu (Nemčija) je študiral gozdarstvo, kjer je leta 1910 doktoriral z disertacijo ‘Tisa (Taxus baccata L.), Gozdnogojitvena študija’.
V Münchnu je doktoriral še iz ekonomije.
V 1. svetovni vojni se je do leta 1916 boril na srbskem bojišču in bil težko ranjen. Odpuščen iz vojske je bil imenovan za adjutanta cesarice Cite. Tam je spoznal Eleonoro Attems, rojeno Nostiz – Rieneck (*1886 †1922), s katero se je leta 1917 poročil in imel z njo dva sina Ignaca V. Attemsa in Emila Hansa Attemsa. Po njeni smrti se je poročil z njeno sestro Vando Attems, rojeno Nostitz – Rieneck, s katero sta imela sinove Edmunda Attemsa, Franca Dizmo Attemsa in Alojza Attemsa.
Leta 1918 je postal jugoslovanski državljan in dedič vseh Attemsovih posesti v Jugoslaviji in palače v ‘Sackstrasse’ v Gradcu, kjer je leta 1939 za javnost odprl svojo galerijo slik. V skrbi zanje jih je del med 2. svetovno vojno prenesel v bistriški grad. Po vojni je del teh slik in drugega inventarja preko Federalnega zbirnega centra brez navedbe porekla prešel v Narodno galerijo, v Narodni muzej v Ljubljani ter v pokrajinska muzeja v Mariboru in na Ptuju.
Med 2. svetovno vojno je bil grof konjeniški stotnik nemškega Wehrmannchafta. Najprej je služil v Zagrebu (Hrvaška) in bil nato prestavljen v Maribor k vojaški komandi, kjer je pomagal mnogim, da so jih osvobodili vojaščine. Leta 1944 je bil zaradi tega odpuščen iz vojaške službe.
V noči na 13. maj 1945 ga je z ženo Vando »zaradi sodelovanja z okupatorjem« v bistriškem gradu aretirala OZNA in ju odpeljala v zapor pri bistriškem sodišču. Aretacijo je po višjem ukazu osebno vodil šef OZNE za Slovensko Bistrico domačin Franc Kac – Mojmir. 14. junija zvečer sta bila zakonca Attems odpeljana v zbirno taborišče Šterntal (Strnišče, Kidričevo).
V avgustu so ju za nekaj dni odpeljali na sojenje v Maribor, po sodbi pa v kazensko taborišče v Bresternici pri Mariboru.
Vanda in Ferdinand Attems sta bila po polurni obravnavi pred Vojaškim sodiščem mesta Maribor 17. avgusta 1945 spoznana za kriva in obsojena; Ferdinand je bil »zaradi sodelovanja v slovenjebistirškem kulturbundu in zato, ker je okupatorju brez prisile dostavljal raznovrsten les iz svojih gozdov«, spoznan za krivega »zločina veleizdaje« in bil zato obsojen na dve leti prisilnega dela z odvzemom svobode, na izgubo volilne pravice in pravice do zasedbe vodilnih funkcij v društvenih organizacijah za pet let, na izgon iz kraja domovanja prav tako za pet let in na zaplembo celotnega premoženja.
Pri obeh je sodišče upoštevalo olajševalno okoliščino odkritega priznanja krivde, neoporečnost, njuno starost in okoliščine, da nista bila »zagrizena nacista«. Pri Ferdinandu grofu Attemsu so upoštevali tudi to, da ni bil na slabem glasu in da je pri nemški naborni komisiji pomagal mnogim Slovencem in da je v svojih podjetjih zaposloval slovenske nameščence.
Domnevno januarja 1946 so ga skupaj z ženo odvedli iz taborišča v Bresternici pri Mariboru in takrat se za njima izgubi vsaka sled.
Njuna prošnja za pomilostitev je bila zavrnjena 21. februarja 1946, ko sta bila najbrž že mrtva.
Po sklepu Temeljnega sodišča v Mariboru je bila 14. junija 1993 sodba iz leta 1945, izrečena dr. Ferdinandu Mariji III. grofu Attemsu in njegovi ženi Vandi Mariji Tereziji grofici Attems, razveljavljena.
VIR: biografski-sb.si