16. junij
Danes goduje BENO
Ime Beno je različica moških osebnih imen Benjamin oziroma Benedikt, ta pa izhaja iz latinskega imena Benedictus, le to ime pa razlagajo iz besede benedictus v pomenu »blagoslovljen«, ki je deležnik glagola benidicere »lepo, spodobno govoriti, hvaliti; blagoslavljati«.
Moške različice imena: Benedikto, Beneto, Beni, Benito, Beno.
Ženska različica imena: Benedikta.
16. junij
SREČANJE BUSH – PUTIN NA BRDU PRI KRANJU
Kdo bi si kdaj mislil, da bo majcena Slovenija ob 10. letu neodvisnosti gostila vrhunsko srečanje Georgea Busha in Vladimirja Putina. A zgodilo se je ravno to.
Slovenski mediji so takrat pisali o dolgih pripravah, protokol in druge sodelujoče službe so mesece pilile podrobnosti še ne sedemurnega obiska 16. junija 2001, ki je bil navsezadnje tudi odlična priložnost za promocijo Slovenije.
Novo poglavje odnosov ZDA-Rusija
Glavni cilj njunega srečanja je bilo odprtje novega poglavja med državama, ki ju je dolga leta zaznamovala hladna vojna, ne da bi sklenila kakšen sporazum, ena glavnih tem pa je bila gradnja ameriškega protiraketnega ščita, ki še danes v Rusih vzbuja zelo negativne občutke.
Z obema predsednikoma sta se srečala oba gostitelja, takratna predsednik in premier, Milan Kučan in Janez Drnovšek.
ZA SAMOSTAN V STUDENICAH NEPOVRATNA SREDSTVA
Nekdanji samostan dominikank v Studenicah bo v naslednjih dveh letih deležen obnove s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo, saj so bili uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo za nepovratna sredstva, namenjena obnovi najbolj ogroženih kulturnih spomenikov
Studeniški samostanski kompleks je z ohranjenimi romanskimi in gotskimi elementi v slovenskem prostoru izjemen. Doslej so uspešno sanirali vse strehe, uredili odvodnjavanje in uredili okolico. “V naslednjih dveh letih nas čaka veliko dela in še naprej bomo odgovorno sledili ciljem, da dragoceni spomenik revitaliziramo strokovno, temeljito in celovito,” je povedala vodja projekta obnove samostana pri mariborskem podjetju Enertec, ki je konec leta 2021 kupil samostan Studenice, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. S pridobljenim denarjem ministrstva in lastnimi sredstvi, bodo v dveh letih stavbe stabilizirali oziroma statično sanirali. Po obnovi bodo objekti varni, vanj pa nameravajo vključiti dodatne vsebine.
“Še vedno se v osnovi držimo prvotnih načrtov, ki predvidevajo kompleks nameniti turizmu. Načrtujemo, da v nekaj letih revitaliziramo prvi objekt in vanj umestimo kavarno, interpretacijsko sobo z muzejskimi vsebinami, večnamensko dvorano, restavracijo in nekaj sob za goste, ki bodo želeli v Studenicah ostati dlje časa,« poudarja dr. Simona Kostanjšek Brglez. Dela bi lahko, če bo z vidika postopkov in financ vse teklo kot si želijo, končali v treh letih. Dolgotrajnejša bo obnova ostalih stavb, nekdanje nunske empore, priorata in zahodnega trakta, saj je potrebno predhodno izvesti poglobljene raziskave, tudi arheološke, nato pa se lotiti zahtevnih konservatorskih posegov na avtentičnih elementih.
Na razpis Ministrstva za kulturo je prispelo 284 vlog, od katerih je bilo odobrenih 44 projektov, ki so bili prijavljeni v sklop 1, namenjen sofinanciranju obnovitvenih del za ohranjanje varovanih sestavin nepremičnih spomenikov in njihovih delov, med njimi pa se je kot edini spomenik na območju Upravne enote Slovenska Bistrica uvrstil projekt sanacije samostana v Studenicah. Celotna vrednost obnove je ocenjena na približno 420 tisoč evrov, od tega pa so pridobili odobrena nepovratna sredstva v višini 47 % celotne vrednosti projekta, kar znaša skoraj 200 tisoč evrov.
VIR: Natalija Sinkovič, Bistričan.si
FOTO: Bistričan.si
NOVI ASFALT IN LUČI
Podjetje za nizke gradnje Remont NG iz Celja je končalo obnovo okoli 135 metrov dolgega odseka Kolodvorske ulice – od semaforiziranega križišča na Trgu svobode do križišča z Vošnjakovo ulico. “Pogodbena vrednost del znaša 53 tisoč evrov,” je povedala Janja Mlaker, vodja Oddelka za okolje in prostor na slovenjebistriški občini. Obnovo so naročili zaradi dotrajanosti asfalta na cestišču in pločnikih ob obeh straneh. Na novo so preplastili cestišče in pločnika ter namestili nove robnike. Komunala Slovenska Bistrica bo postavila še novo javno razsvetljavo.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Kolodvorska ulica med obnovo (Irena Brdnik)
PREDAVANJE O VZREJI ČEBELJIH MATIC
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije v torek, 16. junija 2020, pripravilo strokovno predavanje o vzreji čebeljih matic. Teoretičnega dela in praktičnega prikaza v čebelarskem centru v Slovenski Bistrici so se udeležili vzrejevalci iz vse Slovenije. » Vsi čebelarji strmimo k temu, da vzrejamo avtohtono pasmo, kranjsko čebelo. Namen posveta je, da vzrejevalci, čebelarji in splošna javnost spoznajo pomembne lastnosti naše kranjske sivke.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Čebela matica z oznako (Čebelarska zveza Slovenije)
Umrl je arhitekt BRANKO KRAŠEVAC
Branko Kraševac se je rodil 31. marca 1927 v Koprivnici (Hrvaška) očetu Pavlu in materi Katarini.
Šolal se je na meščanski šoli in na gimnaziji v Koprivnici, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Marjo, rojeno Gorenc, profesorico zemljepisa in zgodovine. V zakonu so se jima rodili Gregor Kraševac, Igor Kraševac in Katja.
Jeseni 1943 je odšel v partizane in konec 2. svetovne vojne dočakal v Zagrebu (Hrvaška).
Leta 1958 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri Edu Ravnikarju, z nalogo Urbanistični načrt Murske Sobote, ki je bil osnova za realizacijo današnje podobe Murske Sobote. Pri načrtovanju je sodeloval s Francem Novakom, tedanjim vodilnim arhitektom in oblikovalcem Pomurja. V času priprave diplome leta 1957 je honorarno sodeloval v projektivnem biroju Murske Sobote.
Po končanem študiju se je zaposlil v tovarni Impol v Slovenski Bistrici, kjer je bil med leti 1958‒61vodja obrata aluminijskih konstrukcij, med leti 1961−69 vodja projektivno razvojnega biroja Impola, od leta 1969−78 vodja projektivno konstruktivnega biroja obrata Montal, ter sodeloval kot strokovni svetovalec obratovodje za aluminijske konstrukcije. Od leta 1978 je v okviru podjetja Projekta inženiring Ptuj vodil biro specialne arhitekture v Mariboru, leta 1989 pa je postal samostojni industrijski oblikovalec.
Kraševac je postal eden od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov v nekdanji Jugoslaviji, zlasti fasadnih oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov. Taka fasada je bila narejena leta 1960/61 za poslovno/trgovsko stavbo ‘Metalke’ v Ljubljani. Med drugim je razvil tudi nove nosilne konstrukcije iz aluminijskih profilov kabine za žičnico. Oblika kabine je bila usklajena z izvirnim tehnološkim postopkom izdelave nosilnih okvirjev, ki so izdelani iz enega profila brez sestavljanj v vogalih v nosilni konstruktivni element. Prav tako je razvil aluminijsko vezano okno s prekinjenim toplotnim mostom za potrebe investitorjev v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).
Po letu 1994 je izdelal tudi več samostojnih arhitekturnih projektov na širšem območju Ptuja: objekt Gradis na Ptuju, gasilski dom na Polenšaku, občinska stavba v Dornavi, kulturna dvorana v Dornavi in poslovni objekt Tames na Ptuju.
Branko Kraševac je umrl 16. junija 2016 v Radencih.
VIR: biografski-sb.si
JUBILEJ DRUŠTVA INVALIDOV
16. junija 2007 so 30-letnico društva slavili bistriški invalidi. Praznovali so pri Iršiču na Žabljeku, predsednik društva Jože Pirš je napovedal, da bo slavje prisrčno. Nagovorila jih je županja Irena Majcen, zapela sta zbora, podelili pa so tudi društvena priznanja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
HRAST V PARKU JE PADEL
Bistriški park spada v grajski kompleks, z njim upravlja Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Parku – uredili so ga sredi 17. stoletja v angleškem slogu – zavod namenja precej pozornosti: urejujejo ga, skrbijo za drevesa, zlasti za gabrov drevored, ki je edinstven na Slovenskem. Park je po zadnjem močnem vetru ostal brez najstarejšega drevesa. Ker je bila v hrastu – starem med 300 in 400 leti – že dalj časa velika duplina, so v njem nočni obiskovalci parka včasih zakurili ogenj. Menda je prav večkratno kurjenje razlog za padec najstarejšega drevesa v bistriškem parku. V zavodu za kulturo so povedali, da bodo drevo odstranili in posadili novega.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Najstarejši hrast v mestu je bil zanimiv motiv tudi za bistriškega fotografa Petra Bradana (Zdenko Kodrič)
DENAR ZA NOVE VRTCE
Pogovor z Emo Golob
Na referendumu za podaljšanje občinskega samoprispevka se bodo delovni ljudje in občani slovenskobistriške občine 18. junija prvič odločali tudi o zbiranju sredstev za potrebe otroškega varstva. Pred to pomembno družbenopolitično akcijo smo v Slovenski Bistrici s sekretarko skupnosti otroškega varstva Emo Golob.
Zakaj ste se odločili, da boste vključili v samoprispevek tudi otroško varstvo?
»S prenosom dejavnosti vzgojno-varstvenih zavodov z občinske izobraževalne skupnosti na skupnost otroškega varstva so izpadla sredstva za investicije, ki smo jih doslej zbirali po prispevni stopnji. Zaradi tega bi morali širjenje vzgojno-varstvene mreže ustaviti ali pa bi bila ta odvisna samo od minimalnih sredstev, ki jih občani zbirajo s krajevnimi samoprispevki. Zato je bilo nujno, da smo se odločili prvič v zgodovini občinskega samoprispevka vključiti vanj tudi zbiranje sredstev za otroško varstvo.«
Koliko otrok v občini je že deležnih organizirane vzgoje in varstva?
»Imamo en vzgojno-varstveni zavod z osmimi enotami. Otroški vrtci so že v Oplotnici, Poljčanah, Makolah, na Pragerskem, v Spodnji in Zgornji Polskavi ter v Zgornji Bistrici. Trenutno lahko nudimo organizirano vzgojo in varstvo 13,18 odstotka otrok, septembra letos, ko bo zgrajen nov vrtec v Slovenski Bistrici pa bo zajetih 17,52 odstotka otrok. Seveda bo to v primerjavi z republiškim povprečjem (27,8 odstotka) še vedno zelo malo.«
Kaj vse boste lahko storili z denarjem, ki ga boste zbrali s samoprispevkom?
»Računamo, da bi skupno zbrali 12 milijonov 289 tisoč dinarjev. Najprej bi dokončali gradnjo otroškega vrtca v Slovenski Bistrici, ki bo lahko sprejel 188 predšolskih otrok in 36 dojenčkov. Tukaj bodo prve jasli v občini. V Leskovcu bi za potrebe vrtca dogradili prizidek h kulturnemu domu, ki bo lahko sprejel 20 otrok. V Zgornji Polskavi nameravamo zgraditi trioddelčni vrtec za 63 otrok, v nerazviti krajevni skupnosti Studenice pa dvooddelčnega za 45 otrok. Enooddelčni vrtec za 22 otrok bi uredili tudi v krajevni skupnosti Laporje z adaptacijo prostorov v osnovni šoli. Posod smo določili tudi poseben pogoj — namreč da morajo za uresničitev programov prispevati del sredstev krajevne skupnosti.«
Boste na ta način vsaj v glavnem rešili odprte probleme v otroškem varstvu?
»Z uresničitvijo referendumskega progama bomo sicer do neke mere zadostili potrebam
po vključevanju otrok v organizirano vzgojo varstvo, vseh problemov pa seveda nebo mogoče rešti. V krajih, kjer vrtcev ni, bomo še naprej izvajali cicibanovo šolo po skrajšanem vzgojnem programu. Vanjo je vključenih 380 petletnih otrok.
VIR: M. Pestiček, Večer
FOTO: Ema Golob (Večer)
VEČJE POTREBE PO OTROŠKEM VARSTVU
Na področju občine Slov. Bistrica je vključeno v organizirano otroško varstvo več kot 300 otrok.
Kljub temu da bilo v preteklih dveh letih za izboljšanje organiziranega otroškega varstva v tej občini veliko storjeno, so potrebe vedno večje.
Temeljna izobraževalna skupnost in občinska skupščina Slov. Bistrica bosta tako morali v prihodnje vložiti v organizirano otroško varstvo mnogo več denarja. Medtem ko sedaj obnavljajo otroški vrtec in posebno osnovno šolo v Slov. Bistrici, že preučujejo možnosti otvoritve novih oddelkov v Oplotnici, Makolah in Sp. Polskavi. Oddelek na Pragerskem bo prav tako treba razširiti.
VIR: V. H., Večer
Rodil se je politik ALOJZ KOREZ
Alojz Kores se je rodil 16. junija 1930 v Kovači vasi.
Otroštvo je preživel na Cigonci (občina Slovenska Bistrica), od koder je hodil v osnovno šolo v Slovenski Bistrici.
Leta 1944 se je zaposlil v podjetju Zugmayer in Gruber v Slovenski Bistrici. Ko se je podjetje preimenovalo v Impol, je bil zaposlen najprej v livarni in nato v obratu pločevin, kjer se mu je leta 1947 na valjarni pripetila huda delovna nezgoda, tako da je ostal brez prstov na desni roki.
Od septembra 1948 do junija 1951 je obiskoval nižjo industrijsko šolo, ki je bila organizirana v okviru Impola.
Leta 1951 je odšel na Jesenice, kjer se je zaposlil v tamkajšnji železarni. Ob delu je obiskoval in uspešno zaključil srednjo tehnično šolo − smer metalurg − in pridobil naziv metalurški delavski tehnik.
Nato se je vrnil v Slovensko Bistrico in se ponovno zaposlil v tovarni Impol. Kasneje je bil tam vodja kadrovske službe in ob delu leta 1966 diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
Bil je tudi zelo aktiven na političnem področju, saj je bil med drugim predsednik mladinske organizacije, dva mandata sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije (OK ZKS) Slovenska Bistrica, med leti 1975‒79 predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, nato predsednik Gospodarske zbornice Maribor, vodja skupnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) Slovenska Bistrica in poslanec v Beogradu (Srbija).
Aktiven je bil tudi na društvenem področju; bil je predsednik Društva invalidov Slovenska Bistrica in predsednik Gasilskega društva Zgornja Bistrica, kjer je prejel tudi naziv višjega častnika.
Na Jesenicah je bil tudi član Alpinističnega društva.
Alojz Kores je umrl 29. januarja 2006 v Kovači vasi.
VIR: biografski-sb.si
USTANOVLJENO PGD ZGORNJA POLSKAVA
PGD Zgornja Polskava je od leta 1996, ko je bila zakonsko urejena kategorizacija gasilskih društev, prostovoljna gasilska enota 2. kategorije. Smo eno izmed 10 PGD v občini Slovenska Bistrica. Danes je društvo pomemben člen v verigi organizacij v občini Slovenska Bistrica, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Naše naloge so zelo zahtevne, saj od slehernega člana zahtevajo velike napore, od vodstva društva pa neutrudno spremljanje razvoja na področju gasilstva in požarnega varstva.
Leta 2016 smo obhajali 90. obletnico ustanovitve. Društvo je sledilo hitremu razvoju in preraščanju vasi Zgornja Polskava z okolico, zato smo morali biti prilagodljivi z nabavo opreme in tehnike. Tudi narava nam večkrat zagode, tako da se moramo tudi temu primerno opremljati in izobraževati. Naloge so zelo različne, obsegajo od gašenja požarov, zaščite in reševanja ljudi, živali in premoženja do naravnih in drugih nesreč. Naše delo je popolnoma prostovoljno. Ni se nam težko odzvati gasilskemu pozivniku ali sireni, ne glede na to, kateri dan je, koliko je ura in kakšno vreme je zunaj.
V društvo je trenutno včlanjenih 83 članic in članov ter 20 pripadnikov gasilske mladine. Operativno enoto sestavlja 27 članic in članov, ki imajo opravljene ustrezne zdravniške preglede ter gasilska usposabljanja. Pozivanje na intervencijo poteka preko Regijskega centra za obveščanje Maribor (112), ki enoto aktivira preko sistema za tiho aktiviranje (pozivniki, SMS) ter po potrebi tudi preko sirene za javno alarmiranje. Enota izvozi na intervencijo v povprečju 5 min. Našo operativno pripravljenost vsako leto dopolnjujemo z novimi kadri in opremo.
Požarni rajon PGD Zgornja Polskava pokriva teritorij Krajevne skupnosti Zgornja Polskava. Razen vasi Sele pri Polskavi in dela vasi Zgornja Polskava so vse vasi v višjih legah, ki so poraščene z gozdovi. Čeprav se nekateri pri financiranju gasilcev izgovarjajo na gospodarsko krizo in recesijo, se nesreče na to ne ozirajo. Pri nesrečah ni recesije, ampak jih je čedalje več, in to v novih in hujših oblikah. Nabava prepotrebne in drage gasilske opreme pa je poleg rednih sredstev, ki jih občina in država namenjata za delovanje gasilstva, še vedno vezana na zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov in različnih donatorjev.
VIR: KS Zgornja Polskava
FOTO: FB stran PGD Zgornja Polskava
Rodil se je direktor Elektrokovine Maribor MARKO DRNOVŠEK
Marko Drnovšek se je rodil 16. junija 1925 očetu Dominiku in materi Pavli, rojeni Krulc, v Slovenski Bistrici, kjer je preživel tudi del otroštva. Družina se je nato preselila v Laško.
Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa nadaljeval študij elektrotehnike v Zagrebu (Hrvaška), kjer je diplomiral leta 1951.
Z družino se je leta 1954 preselil v Maribor in se zaposlil v mariborski Elektrokovini, kjer je ostal do upokojitve.
Že kot mlad inženir se je izpopolnjeval v tujini. S pridobljenim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi je pripomogel k razvoju in modernizaciji matične delovne organizacije, ki je postala znana tudi izven meja takratne države in bil tudi njen dolgoletni direktor.
Marko Drnovšek je umrl 22. aprila 2003 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
ČUDEN METEOR
Pred dnevi je ob 1/2 8 zvečer priletel skozi okno čitalnice v Slovenski Bistrici meteor in je obležal pri vratih. Navadne detonacije ni bilo ravno čutiti, pač pa žvenkanje pobitih šip. Meteor je okoli dva funta težak, pa je popolnoma podoben navadnemu kamenju kakoršno se nahaja v Bistriškem potoku. Kdor je to reč bolj na tenko opazoval, se uljudno prosi, da blagovoli o tem natančneje pisati. Spis se bo primerno honoriral.
Tajnik.
VIR: Slovenski narod
