18. oktober
Danes goduje LUKA
Ime Luka izhaja iz latinskega imena Lucas skrajšano iz Lucanus, le to pa iz grškega Loukas(Λουκᾶς) v pomenu »tisti, ki izhaja iz južne italijanske pokrajine Lukanije«. Ime Lucius povezuje tudi z latinsko besedo lux, v rodilniku lucis, v pomenu »svetloba, sijaj«.
Ostale različice imena: Lukas, Luke, Lukec, Lukaž, Lukež, Lukaš, Luko, Luki.
18. oktober
ZAČETEK TRETJE SOŠKE BITKE
18. oktobra 1915 se je z italijanskim napadom na položaje Avstro-Ogrske armade začela tretja bitka na soški fronti. Italijani so v tej ofenzivi želeli zavzeti Bovec in Tolmin, če bi ofenziva potekala po načrtih pa tudi Gorico. Italijanski vojski je poveljeval Lugi Cadorna, avstro-ogrski pa Svetozar Borojević.
Cadorna je na fronto pripeljal več kot 1300 topov (Avstro-Ogrska armada jih je imela skoraj dva krat manj), saj je po prvi in drugi soški bitki uvidel, da brez težke artilerije bitk na soški fronti ni možno dobiti. So pa Italijani v tej ofenzivi uporabili tudi letalstvo. Po dolgem obstreljevanju je italijanska armada uspela napredovati do mostišča pri Plavah, zavzeli so še prvi obrambni jarek pod Mrzlim vrhom nad Tolminom. Nadaljnji napadi so bili neuspešni, Svetozar Borojević pa je z enotami, ki so prispele z Vzhodne in Balkanske fronte uspešno odbijal vse napade, številčnejše italijanske armade. Italijani so v bitki izgubili preko 11000, Avstro-Ogrska pa preko 9000 mož. Italijanski napadi so trajali le nekaj več kot dva tedna in so se končali 3. in 4. novembra 1915.
USPEŠNE KEGLJAČICE IMPOLA
/…/ Kegljačice Impola Slovenska Bistrica so doma s 7:1 (3426:3128) premagale Remoplast Radlje. Točke so osvojile Barbara Jurančič (584), Špela Kunčič (578), Ksenija Detiček (573), Petra Pečovnik (590), Lucija Kunčič (589), za gostje je bila uspešna Majda Grahor. /…/
VIR: Zmago Gomzi, Večer
KONCERT TINKARE KOVAČ IN ANJE BUKOVEC
V okviru rednih mesečnih koncertov sta v 18. oktobra v viteški dvorani bistriškega gradu nastopili priznani slovenski glasbenici, flavtistka Tinkara Kovač in violinistka Anja Bukovec, ki sta v slabi dve uri trajajočem koncertu navdušili občinstvo. Koncert so popestrili tudi nekateri ostali vrhunski glasbeniki in glasbenice.
VIR: ZZK Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: Aleš Kolar
NESREČE POVZROČILE DOLGE KOLONE
Štajerska avtocesta je bila danes skoraj več časa zaprta kot odprta. Prvič sta jo trčenji zaprli že dopoldne, nastali so dolgi zastoji. Dopoldne je na omenjeni avtocesti med Slovensko Bistrico in Mariborom prišlo do dveh prometnih nesreč, zaradi česar je bila nekaj časa cesta zaprta med Framom in Slovensko Bistrico jug proti Ljubljani, kolone pa so segale celo čez razcep Slivnica do Hoč in Rogoze. Med obema izvozoma za Slovensko Bistrico proti Ljubljani se je, kot so povedali na policiji, nekaj pred enajsto uro po trčenju z drugim tovornjakom prevrnil tovornjak, druga nesreča pa se je okoli 12.20 zgodila pri počivališču Polskava, v njej pa sta bila udeležena osebni avtomobil in tovornjak. Gasilci so morali ponesrečenca izrezati iz vozila, na pomoč je prišel tudi reševalni helikopter, zato je bila cesta nekaj časa popolnoma zaprta v obe smeri.
VIR: čk, Večer
FOTO: Dva poškodovana so po popoldanski nesreči na Štajerki odpeljali v bolnišnico (PGD Slovenske Konjice)
KRAJEVNA SKUPNOST IMPOL IN RDEČI KRIŽ GOSTILA SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
V petek, 18. oktobra, sta KS Impol in bistriški Rdeči križ gostila tradicionalno jesensko srečanje za starejše krajane in krajanke. Nabito polna dvorana restavracije Sodexo je pričala, da se vsakoletnega druženja udeleži veliko upokojencev, kajti mnogi vsaj enkrat letno srečajo svoje prijatelje, znance, morda nekdanje sodelavce.
Beseda je tekla o medsebojni pomoči, solidarnosti in o tem, kako premagati vsakdanje tegobe, predvsem občutek osamljenosti. Prostovoljci Rdečega križa, vedno več je tudi mladih, se trudijo marsikdaj lajšati stiske starostnikov, tako socialne in druge.
Mnoge je razveselila tudi novica, da bo v začetku decembra odprl svoja vrata dom starostnikov v Slovenski Bistrici, veselje na obraze pa je pričaral tudi kulturni program, ki vsako leto pripravi neumorna Jožica Repnik s svojimi mladimi varovanci.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
TURNŠEK PREDSEDNIK UPRAVE DO LETA 2010
Konec minulega tedna se je v bistriški tovarni olja, v družbi Gea Slovenska Bistrica, sestal nadzorni svet in se seznanil s poslovanjem družbe med letošnjim januarjem in avgustom ter z oceno uresničevanja poslovnega načrta do konca leta 2005. Nadzorniki so bili s poslovanjem bolj ali manj zadovoljni. V nadaljevanju zasedanja so člani nadzornega sveta za mandatno dobo petih let – do 18. oktobra 2010 – za predsednika uprave imenovali dosedanjega predsednika uprave Leopolda Turnška.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Leopold Turnšek (Osebni arhiv)
SESTANEK PREDSTAVNIKOV BISTRIŠKEGA GOSPODARSTVA
Na dnevnem redu zadnja veza s Črešnjevcem!
Po ukinitvi železniške proge se težave nadaljujejo − Največji uporabnik usodne ceste je tovarna olja − Borba za 109 milijonov starih dinarjev
Vprašanje povezave med Slovensko Bistrico in črešnjevcem je znova na dnevnem redu sestankov. Znano je, da so pred dvema letoma na tej relaciji ukinili železniško progo in da je to povzročilo negodovanje delovnih organizacij in številnih občanov.
Zdaj je na vrsti cesta. Železnice ni več, cesta pa je vedno slabša. Na zahtevo krajevnih skupnosti Črešnjevec in Laporje, je načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine v Slovenski bistrici včeraj povabil na razgovor predstavnike vseh delovnih organizacij, ki uporabljajo to 3,8 kilometra dolgo cesto in ki naj bi prispevale večino sredstev za njeno ureditev. V ta namen so na občinski skupščini izdelali nekakšen razdelilnik. Lani so podjetja po tej cesti prepeljala 30 tisoč ton tovora, največ tovarna olja. Del sredstev naj bi prispeval komunalni sklad občine Slovenska Bistrica,nekaj denarja pa bi verjetno prispevalo tudi cestno podjetje iz Maribora. Kratkoročne kredite pa jim je ponudila tudi podružnica kreditne banke Celje v Slovenski Bistrici. Po predračunu bi naj dela veljala 109 milijonov starih dinarjev.
VIR: -dm, Večer
SMRTNA NESREČA PRI SLOV. BISTRICI
Danes se je pripetila pri Slov. Bistrici huda prometna nesreča, ki je zopet terjala smrtno žrtev. Tokrat se je smrtno ponesrečil motoris Anton Polegek. Podrobnosti o nesreči nam še niso znane. Zvedeli pa smo, da se je motorist zaletel v vprežni voz, ki je nerazsvetljen stal na cesti. To je v zadnjih petih dneh četrta smrtna žrtev na območju mariborskega okraja.
VIR: Večer
18. oktober 1940
UMOR V DRAŽI VASI PRI POLJČANAH PRED SODIŠČEM
Danes se je pred 5 članskim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal 37-letni, na Humu ob Sotli pristojni delavec in živinski prekupčevalec Albin Štih iz Draže vasi pri Poljčanah zaradi razbojništva in usmrtitve. Obtožen je bil, da se je letos v noči na 31. maj v Draži vasi v družbi neznanega storilca splazil v Vucejev mlin, kjer sta stanovala mlinar Franc Vucej in njegova žena Marija. Oba sta že spala. Štih je zahteval denar od Vuceja, katerega je napadel in mu z nožem prizadejal 9 poškodb, Vucejevo ženo pa je tako poškodoval, da je umrla. Iz blagajne je nato vzel 1400 din gotovine, 700 din vredno srebrno uro in zlato verižico in 410 din vreden samokres. Kljub ostrim očitkom obtožnice je Štih dejanje dosledno tajil in pravil, da je zaprt po nedolžnem. Obremenjevale so ga tudi vse druge okolnosti. Senat pa se vendarle ni mogel prepričati o njegovi krivdi in ga je oprostil. Omenjeni zločin je za enkrat ostal nepojasnjen.
Vir: Večernik
SLOVENCI IN NEMCI STOPIJO SKUPAJ
Slovenci in Nemci na Pragerskem so znali tudi stopiti skupaj. Časnik Štajerc je 18. oktobra 1903 na 8. strani v poročilu o prizadevanjih za ureditev pešpoti med Pragerskim in Spodnjo Polskavo zapisal, da se je Pragersko začelo hvalevredno razvijati najbolj zato, ker tukaj sicer živijo Nemci in Slovenci, toda se vsaj ne črtijo tako, kakor se po drugih krajih. To naj bi dokazovala veselica na vrtu upravnika kolodvorske restavracije Franca Trösterja, dobiček od nje pa so namenili za ureditev pešpoti, da Spodnjepolskavčanom ne bi bilo več treba hoditi na Pragersko po cesti, ki »se vleče tako daleč naokrog«. Časnik je pohvalil udeležbo Nemcev in Slovencev, češ, »bila je torej sicer razlika med narodi in jeziki, a radovali smo se vsi skupaj kot bratje«, in ni pozabil čestitati »tistim, kojih zasluga je bila ta ljudska veselica, zato vsa čast in slava našemu tukajšnjemu vodji pošte, vodji postaje Pragersko in veleposestniku Steinklauberju, kateri vsi so se veliko trudili za prospev te veselice«.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 20
Rodil se je duhovnik IVAN OREL
Ivan Orel se je rodil 18. oktobra 1899 v Mozirju.
Gimnazijo je obiskoval in končal v Celju, bogoslovje pa v Mariboru, kjer je bil 28. junija 1925 posvečen v mašnika.
Najprej je bil kaplan v Št. Ilju pod Turjakom (1. 8. 1925−24. 11. 1926), nato na Prevaljah (25. 11. 1926−15. 8. 1934) in v Vojniku (16. 8. 1934−31. 7. 1938). 1. avgusta 1938 je bil imenovan za župnika na Zgornji Polskavi in ostal na tem mestu do svoje smrti leta 1970. Takrat je s sabo prinesel figure za jaslice, ki jih je sam naredil, ko je bil kaplan v Vojniku. Figure so visoke približno 40 cm in jih na Zgornji Polskavi postavljajo v jaslice še danes.
Med 2. svetovno vojno je bil eden redkih, ki mu je okupacija prizanesla in je ostal na svojem delovnem mestu. V teh burnih časih, ko so Nemci zasedli Štajersko in začeli preseljevati ljudi, prepovedali slovenščino v javnem življenju in preganjali vse domoljube, posebej pa duhovnike in druge izobražence, se je zgornjepolskavski župnik Ivan Orel zaobljubil skupaj s svojimi farani, da bodo, če srečno preživijo vojni vihar, postavili oltar v čast Mariji Pomagaj. Ko je imel 11. maja 1941 zadnjo slovensko pridigo v cerkvi, je postavil na stranski oltar sliko Marije Pomagaj z Brezij in pridigal o njej, nato pa izročil vso župnijo njej v varstvo.
Leta 1943 je dal naslikati kopijo brezjanske Marije pri šolski sestri Rafaeli Eggr v Innsbrucku (Avstrija).
Po vojni so 29. aprila 1946 sliko ponesli najprej na Brezje, kjer je bila blagoslovljena, nato pa še v ljubljansko stolnico in se pred njo zahvalili za varstvo v vojnih časih.
12. maja leta 1946 so sliko slovesno sprejeli na Zgornji Polskavi in jo umestili na stranski oltar.
Na Zgornji Polskavi je bil s svojo skromnostjo, prijaznostjo in delovno vnemo pri župljanih zelo priljubljen in spoštovan. Skupaj z njimi je leta 1959 obnovil cerkveno streho in prepleskal notranjost cerkve.
Ivan Orel je umrl zaradi kapi 30. maja 1970 na Zgornji Polskavi. Pokopan je na zgornjepolskavskem pokopališču.
Na njegovem pogrebu 1. junija se je pokazalo, kako je bil priljubljen pri sobratih in faranih. Pogrebne obrede je opravil s sv. mašo in poslovilnim govorom ob grobu ordinarij dr. Maksimilijan Držečnik, somaševal je pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, ki je imel v cerkvi tudi pridigo in v njej orisal dober značaj duhovnika župnika Ivana Orla. Pogreba se je udeležilo 68 duhovnikov. Ob grobu so se poslovili poleg ordinarija še dekan Jože But iz Slovenske Bistrice v imenu dekanijske duhovščine, dr. Josip Meško v imenu 13 še živečih Orlovih sošolcev iz bogoslovja, župnik in prodekan Alojzij Žagar v imenu faranov pokojnikove rojstne župnije Mozirje, cerkveni ključar Martin Kelhar v imenu faranov Zgornje Polskave, ministrant v imenu otrok in mladenič v imenu mladine, duhovni pomočnik pokojnega Milan Kšela pa se je zahvalil vsem, ki so prišli na pogreb.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je učiteljica, knjižničarka, čitalničarka in kulturna delavka OTILIJA FEIGEL
Otilija Feigel (Fajgelj je pisalo na nagrobniku, op. E. Pogorevc) se je rodila 18. oktobra 1876 v Volčah pri Tolminu.
Po šolanju je delala kot učiteljica pripravnica (suplentka) in je 1. aprila 1901 prišla že kot učiteljica iz Katschacha (Avstrija) v Slovensko Bistrico na dekliško ljudsko šolo. Sprejela jo je nadučiteljica Maria Cuntara. Otilija Feigel se je hitro vključila v Čitalnico. Leta 1906 je bila že članica njenega odbora, njen predsednik je bil Urban Lemež, med pomembnimi člani pa še Peter Novak. Leta 1908 so ustanovili odsek, ki je imel nalogo ustanoviti javno ljudsko knjižnico, ki so ji dali ime ‘Vošnjakova ljudska knjižnica’. Knjige so ljudje pošiljali tajnici knjižnice Otiliji Feigel v Slovensko Bistrico. Kasneje je postala tudi knjižničarka.
Konec leta 1915 se je Marija Cuntara upokojila in Otilija Feigel je postala nadučiteljica dekliške ljudske šole. Ob koncu 1. svetovne vojne so 28. septembra 1918 ustanovili ‘Narodni svet za slovenjebistriški okraj’. Učiteljstvo sta zastopala Otilija Feigel in Matko Janžekovič, oče prof. Zore Janžekovič in Borisa Janžekoviča, ter več domačinov, na primer Peter Novak, Urban Lemež idr. Dekliška šola je dobila 22. marca 1922 novo učiteljico Marijo Goričan, ki ji je pomagala pri knjižnici in v šoli.
Po 30 letih dela na dekliški ljudski šoli se je Otilija Feigel konec leta 1932 upokojila, vodstvo šole pa je prevzela Marija Goričan.
Otilija Fajgelj je umrla 26. marca 1946 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.
Vir: biografski-sb.si
18. oktober 1321
KATRA PODARI V DUŠEVNI BLAGOR HIŠO IN DOMEC
Bistrica je bila v začetku 14. stoletja avtonomno organizirana, saj se poleg krajevnega sodnika omenja tudi svet dvanajsterice, ki se drugje imenuje običajno notranji svet. Vsi ti so omenjeni v listini z dne 18. oktobra 1321, ko je neka Katra podarila v duševni blagor hišo in domec ter tri njive samostanu v Žiči, kar vse ji je zapustil pokojni moi Henrik za 41 mark pfen., verjetno dote in jutrnje in kar je dobila s sodno pravdo, o čemer dobro vedo »sodnik in dvanajstniki« (der richter vnd die czuelfen). Pečat Bistrice se imenuje »insigel der purger«, med pričami je na pravem mestu sodnik Ulrik, potem trije »purgerji«, logar Friderik, stari sodnik Seidel ter stražar Henrik.
VIR: Božo Otorepec: Grb mesta Slovenske Bistrice, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 25
