19. julij
Danes goduje ZLATKA
Ime Zlatka je različica ženskega osebnega imena Zlata., ki je slovanskega izvora, ki je nastalo iz latinskega imena Aurea, in se poimensko povezuje s pridevnikom zlat in samostalnikom zlato.
Ženske različice imena: Zlatica, Zlate, Zlata, Zlatiborka, Zlatija, Zlatinka, Zlatislava, Zlatka, Zlatomira, Zlatomirka
Pomensko sorodno ime: Avrelija
Moške različice imena: Zlati, Zlatislav, Zlatko, Zlatomir.
19. julij
ODPRLI BOHINJSKO PROGO
Prva slovesnost na trasi Bohinjske proge je bila 31. maja 1904, ko je bil slovesno predrt Bohinjski predor. Zadnjo pregrado med Gorenjsko in Primorsko je s sprožitvijo min podrl častni gost slovesnosti, cesarski namestnik nadvojvoda Leopold Salvator.
Odprtje celotne Bohinjske železnice je bila sprva predvidena za november 1905, vendar se je zaradi težav pri dokončanju predora Bukovo zakasnilo. 19. julija 1906 je po Baški grapi vendarle pripeljal težko pričakovani otvoritveni vlak, na katerem so bili številni ugledni gostje. Po šestih letih obsežnih in za tiste čase drznih gradbenih del, ki so potekala na zelo zahtevnem terenu, je bila dokončno odprta nova železniška povezava med tedanjo avstrijsko prestolnico Dunajem ter njenim naglo razvijajočim se pristaniščem v Trstu.
Celotna trasa železniške proge na relaciji Jesenice—Gorica—Trst je dolga 158 km in se v splošnem poimenovanju deli na dva dela: z imenom “Bohinjska proga” označujemo 89 km dolg odsek med Jesenicami in Gorico, dvajset km krajši odsek od Gorice do Trsta pa je dobil ime “Kraška proga”.
MESTNI STATUS PRINAŠA PRIVILEGIJ IN DENAR
Zakaj bi Slovenska Bistrica rada postala mestna občina, ali ima pogoje in kako daleč je postopek
Potem ko je občinski svet Občine Slovenska Bistrica s 25 glasovi za in nobenim proti konec junija sprejel zamisel, da bi njihova občina pridobila status mestne občine, zdaj čakajo, da jo obravnavajo poslanci in potrdijo. Naziv prinaša dodano vrednost, meni župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, krepitev pozicije, prestižnejši status in določene privilegije, ki niso le simbolni, ampak so lahko konkretni in v obliki denarja. Kar bi okraju omogočalo hitrejši in lažji razvoj. Izpolnjuje dva od treh kriterijev.
Občina lahko status mestne občine v skladu z zakonom o lokalni samoupravi pridobi, če ima najmanj 20.000 prebivalcev, 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Dva od teh elementov Slovenska Bistrica zagotovo izpolnjuje. Z 260 kvadratnimi kilometri površine je šestnajsta največja v državi. Ima 25.827 prebivalcev (približno 8000 jih živi v mestu) in je po številu prebivalcev na 12. mestu med slovenskimi občinami. Tudi središče je, med Pohorjem in Halozami tesno povezuje sosednje občine – Poljčane, Makole in Oplotnico. Statistični urad beleži 11.048 delovno aktivnih. Vendar župan meni, da bo glede na gospodarski potencial ta številka naraščala. Obe industrijski coni uspešno rasteta. Impol, Aluminium Kety Emmi, Tovarna olja Gea in še katero so ugledna, dobro stoječa podjetja na državnem ali mednarodnem polju in zaposlujejo številne delavce, tudi iz drugih krajev in občin.
“Financiranje občin, četudi so mestne, se s strani države ne razlikuje,” pojasnjuje Žagar. “Je pa razlika pri kandidiranju na razpisih, saj mestni status pogosto prinaša dodatne točke, in dostopu do evropskih (kohezijskih) sredstev. Takšne so izkušnje sedanje evropske perspektive, ki se sicer izteka, a kaže, da bi prihodnja lahko bila podobna. Evropska sredstva so skoraj edina razvojna sredstva.” Županska ekipa želi poskrbeti za enakomeren razvoj mesta in podeželja, z javnim denarjem bi uresničili kakšen projekt več. Cilj je razvijati urbano mestno središče, ohraniti zeleno in čisto naravo podeželja, skrbeti za naravne in kulturne danosti in razvijati turizem. Status občine na upravljanje nima bistvenega vpliva, zelo verjetno bi funkcionirala v enakem obsegu kot doslej, pravi Ivan Žagar. Dodaja, da krajevne skupnosti zaradi tega ne izgubijo pomena, kar so preizpraševali svetniki. “Bi se pa morda lahko zgodil prenos kakšnih nalog v imenu države na nivo občine,” razmišlja župan. Pet občin od dvanajstih nima vseh pogojev
V Sloveniji je dvanajst mestnih občin, in sicer Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Velenje in Krško, pri čemer jih pet od teh nima vseh pogojev, je na seji slovenskobistriškega sveta povedala občinska svetnica in poslanka SDS Karmen Furman. O mestni občini se je v Slovenski Bistrici razmišljalo že v preteklosti. Predlog je v zakonodajni postopek nedavno vložila Furmanova, a za Večer ni bila dosegljiva.
Status občini dodeli državni zbor s sprejetjem zakona, pred katerim referendum ni potreben. Nekatere občine so ga dobile mimo začrtanih tirov, ne da bi izpolnjevale vse kriterije. Recimo Slovenj Gradec ima precej manj prebivalcev, okoli 16.600, Murska Sobota pa približno 18.680. V preteklosti je željo postati mestna občina poskušalo izpeljati že več lokalnih skupnosti, med drugim Piran, Ravne na Koroškem, Domžale, Radovljica, Idrija, Škofja Loka, Brežice in Krško. Le slednji, ki je približno primerljiva s Slovensko Bistrico, je uspelo prepričati poslance in je od lani mestna občina. Za ta položaj se poleg Slovenske Bistrice trenutno potegujejo še Škofja Loka in znova Brežice, vendar imata obe lokalni skupnosti manj prebivalcev kot Slovenska Bistrica.
VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Slovenska Bistrica je s slabimi 26.000 prebivalci dvanajsta največja slovenska občina (Igor Napast)
MINISTER ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO V SLOVENSKI BISTRICI
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik se je v petek, 19. julija 2013, mudil na delovnem obisku v občini Slovenska Bistrica. Z županom dr. Ivanom Z agarjem se je pogovarjal o odprtih vprašanjih in koriščenju sredstev evropske kohezijske politike. Ministra, ki je z županom obiskal tudi podjetji Aha Emmi in Impol, sta na obisku spremljala državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič in državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Monika Kirbiš Rojs. Minister Stepišnik, ki je pohvalil prizadevanja občine na področju črpanja evropskih sredstev, se je dotaknil tudi prihodnjega obdobja izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020. Poudaril je, da bodo imeli prednost projekti, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta. »Nas a strategija je angažiranje vseh materialnih in nematerialnih resursov za dosego tega cilja,« je povedal. Stepišnik je obiskal podjetje Aha Emmi in se srečal z njegovim vodstvom. Mag. Stanko Stepišnik je komentiral tudi aktualno stanje v podjetju Aha Mura, ki mu ga je ob robu obiska v družbi Aha Emmi predstavila lastnica podjetja Mojca Lukančič . Po ministrovi oceni je podjetje potrebno prestrukturirati in ne prenašati bremen zgolj na državo in banke. Minister rešitev vidi v odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja in ohranjanju zdravih jeder. »Dokler se podjetje ne prestrukturira in konsolidira, ne vidim možnosti, da bi država družbi izdala državno jamstvo za najetje likvidnostnega kredita,« je dejal. V zadnjem delu obiska je mag. Stanko Stepišnik obiskal s e Impol. Minister je poudaril, da Slovenija potrebuje perspektivna visokotehnološka podjetja in izrazil zadovoljstvo nad dosežki podjetja.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Edi Grobler
NAJBOLJ SO PRIZADETI KMETJE
V Slovenski Bistrici po neurju za 567 milijonov tolarjev škode
Junijska neurja, ki so se razbesnela med Pohorjem in Dravskim poljem, so največ škode povzročila na kmetijskih površinah. Irena Majcen, bistriška županja, je na včerajšnjem pogovoru z novinarji povedala, da so kmetje utrpeli za 477 milijonov tolarjev škode, na zgradbah je ocenjena na 84 milijonov tolarjev, na cestnih in komunalnih objektih pa na 6 milijonov tolarjev. Skupne škode se je tako nabralo za 567 milijonov tolarjev, kar je dobrih dvanajst odstotkov občinskega proračuna, prijavilo pa jo je 473 prizadetih občanov.
Na kmetijskih površinah so bili na območjih Pragerskega, Spodnje Polskave, Črešnjevca in Slovenske Bistrice najbolj prizadeti sadovnjaki in vinogradi. Na 90 hektarih nasadov jablan je škode za 250 milijonov, na 170 hektarih vinogradov pa za 79 milijonov tolarjev. Pri posevkih je najbolj prizadeta koruza za silažo, saj je toča sklestila pridelek kar na 550 hektarih.
Majcenova je tudi povedala, da je občina podpisnica sporazuma za financiranje obrambe pred točo, Darko Kralj, ki vodi to obrambo pri Letalskem centru Maribor, pa je dodal, da prispeva bistriška občina s štirimi milijoni tolarjev največ med vsemi, ker ima tudi največ kmetijskih površin. Po junijskem neurju so mariborski letalci posredovali sedemkrat, v nobenem primeru pa toče ni bilo.
Kako bo s sanacijo škode, ne vedo, v občinskem proračunu pa imajo za ta namen predvidenih nekaj manj kot 85 milijonov tolarjev, vendar tudi še dolgove za kritje škode v lanskem letu. Prizadeti in občina pričakujejo, da bodo vendarle deležni državne pomoči, povsem jasno pa jim je, da bodo morali za objekte in ceste (poleg zavarovalnic) poskrbeti sami. Zaradi visokih premij kmetje svojih površin v večini primerov nimajo zavarovanih, le na nekaj hektarih sadovnjakov in vinogradov pa imajo pridelovalci zaščitne mreže.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
BISTRIČANI SO V POVPREČJU STARI 39,5 LETA
Po podatkih slovenskega statističnega urada na območju bistriške upravne enote živi 34.250 ljudi, v občini Slovenska Bistrica 30.292, v občini Oplotnica pa 3958 prebivalcev. Od konca minulega leta do julija imata občini glede na lansko enako obdobje 104 ljudi več. Zanimiva je primerjava: v Sloveniji se je v enakem obdobju število prebivalcev zvišalo za 586. Povprečna starost Bistričanov znaša 39,5 leta.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ROMSKA SVATBA, EKSPLOZIJA MINE…
Ekipa prve pomoči PGD Spodnja Polskava je na evropskem prvenstvu med 25 ekipami zasedla 20. mesto. Prvenstvo je bilo na Slovaškem v mestu Svidnik. Posebnost letošnjega tekmovanja je bila organizacija: tekmovalci so svoje znanje morali pokazati na romski svatbi, ob eksploziji mine iz druge svetovne vojne, v bazenu, na pikniku in v hiši, v kateri je gorel brezdomec.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Bistričani, ali ste vedeli? – STRMA KARIERA PETRE VEBER
Petra Veber je scenografka, doma je v Slovenski Bistrici, njena umetniška kariera se strmo vzpenja. Po obisku ZDA in po nekaterih uspešnih gledaliških projektih se je lotila scenografije za gledališko predstavo Alamut. Avtor romana je Vladimir Bartol, za gledališče je besedilo pripravil Dušan Jovanovič, režiser predstave pa bo Sebastijan Horvat. Vebrova bo svoje umetniško delo najprej pokazala na Salzburškem festivalu, kjer bo ljubljanska Drama premierno uprizorila Alamut. Premiera v Salzburgu bo prihodnji teden.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Umrla je zdravnica ŠTEFKA HRIBAR
Štefka Hribar (poročena Kristen) se je rodila 25. decembra 1921 v Domžalah.
Najprej je kot zdravnica službovala na Ptuju, potem pa se je 1. oktobra 1952 zaposlila v Slovenski Bistrici. Imenovana je bila za upravnico Zdravstvenega doma. Na tem delovnem mestu je nasledila Simona Jagodiča.
Hribarjeva je začela uvajati nove metode zdravstva in po zgledu »zagrebške šole« Andrije Štajnerja ustanavljala posvetovalnice za ženske in otroke, kjer je bila v ospredju predvsem preventiva. Po njeni zaslugi se je zdravstvena služba začela hitreje razvijati, uvajali so številne novosti in kljub kroničnemu pomanjkanju zdravnikov je bil napredek v obdobju dr. Hribarjeve zavidljiv.
Leta 1991 se je upokojila.
Njena strokovnost in medicinsko znanje sta bili na najvišji ravni, veljala je tudi za izredno dobro diagnostičarko. Požrtvovalnost in globoki človeški čut so ji omogočili trajno mesto v spominu Bistričanov.
Štefka Hribar je umrla 19. julija 1993 v Slovenski Bistrici in je pokopana v družinskem grobu v Cerknici.
VIR: biografski-sb.si
PRIZNANJA GASILCEM
19. julija 1989 je bila v poročni dvorani gradu v Slovenski Bistrici svečana podelitev plaket občine Slovenska Bistrica vsem gasilcem, ki so sodelovali pri reševanju in sanaciji stanja po neurju, ki je prizadelo območje občine.Slavko Kleindienst, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, je plaketo svoje občine izročil bistrški občinski gasilski zvezi. Priznanja pa so prejeli: gasilski društvi Impola in Stekla ter gasilska društva iz Slovenske Bistrice, Videža, s Spodnje Polskave, iz Oplotnice, Poljčan, z Zgornje Polskave, iz Zgornje Bistrice, s Pragerskega, iz Laporja in iz Makol. Posebna priznanja so prejeli Anton Brglez in Jurij Brglez, izvršni Svet občine Slovenska Bistrica, Občinski štab civilne zaščite, Občinski odbor RKS Slovenska Bistrica, Vojna pošta 4227 in Postaja milice Slovenska Bistrica.
VIR: (pv), Večer
FOTO: Prejemniki priznanj (Dragan Grašič)
POHOD PO POTEH OSVOBODITVE
Zaradi nestalnih vremenskih razmer v preteklih dneh se je vodstvo OK ZSM Slovenska Bistrica odločilo, da bodo pohod po poteh osvoboditve, ki so ga načrtovali za 4. julij, preložili na soboto in nedeljo, 19. in 20. julija 1975.
Več kot 200 mladih iz vse občine, bo v teh dneh obiskalo vsa spominska obeležja iz NOB; mladi bodo ob njih izvedli kulturne sporede. Pohoda se bodo udeležili tudi mladi taborniki iz pobratene srbske občine Svetozarevo.
Pohod bodo pričeli v soboto, 19. julija, izpred spomenika NOB v Gaju pri Zg. Polskavi, nadaljevali pa ga bodo prek Pragerskega, Leskovca, Vrhloge in Srec do Makol, kjer bodo v bližini Štatenberga kurili taborne ognje. Ob njih se bodo srečali z nekaterimi aktivisti in borci NOB, ki bodo obujali spomine na boje za osvoboditev in graditev nove Jugoslavije. V nedeljo bodo pohod končali v Poljčanah.
VIR: V. H., Večer
ODPRLI SO NOV GASILSKI DOM
Praznovanje gasilcev v Slovenski Bistrici
V novem domu prostori za dve gasilski društvi – Kaj pravi o delu društev v občini Anton Ferk, poveljnik občinske gasilske zveze
Občinska gasilska zveza Slovenska Bistrica je v soboto in včeraj pripravila obširne priprave ob 20. obletnici osvoboditve in 65-letnici ustanovitve gasilskega društva v Zgornji Bistrici.
Prireditve so začeli v soboto, 17. julija 1965, z baklado po mestu in akademijo v sindikalnem domu v Zgornji Bistrici. V njej pa je bila slavnostna seja gasilskega društva Zg. Bistrica ob 65-letnici ustanovitve, nato pa je predsednik DS Impola odprl nov moderen dom gasilcev Impola in Zgornje Bistrice. Obenem so gasilci Impola prevzeli novo brizgalno. Sledile so gasilske vaje, pri katerih so sodelovali člani gasilskih enot z Raven, iz Mežice, Kidričevega, Štor Impola in enot Gasilske zveze Slovenska Bistrica. Gasilci so prikazali gašenje požara (v ta namen so zažgali opuščeno staro hišo za tovarno Impol) in lokaliziranje požara. Po vaji je bil mimohod sodelujočih enot. Ob slovesnosti so nekaterim članom podelili priznanja za dolgoletno službo in odlikovanja.
Nov gasilski dom, ki stoji nedaleč za tovarno Impol, je zares moderno opremljen in prostoren. V njem bosta imeli svoje prostore gasilski enoti Impola in Zgornje Bistrice. Poleg potrebnih slačilnic, kopolnic, majhne delavnice in šest garaž, so v domu še društveni prostori, večja dvorana za klubsko življenje in seje ter stanovanje. Dom so zgradili s posojilom DOZ in prispevki delovnih organizacij, med katerimi je prispeval največji delež Impol.
Poveljnik občinske gasilske zveze Anton Ferk je povedal, da deluje v občini enajst prostovoljnnih gasilskih društev in štiri industrijska gasilska društva. Po osvoboditvi so zgradili gasilske domove v Makolah, Laporju, na Pragerskem, v Oplotnici in zdaj v Bistrici. Največji ina najmodernejši pa je prav gotovo slednji. Društva so tudi adaptirala stare gasilske domove in so za to porabila okrog 7 milijard dinarjev. V vseh društvih je včlanjenih 406 operatuvnih članov, 25 članic, 46 mladincev, 6 mladink in 107 pionirjev. V preteklih dvajsetih letih so gasilci sodelovali pri gašenju 508 požarov in so pri tem obvarovali za okrog milijardo 200 milijonov dinarjev ljudskega premoženja.
Kakšno pa je drugo delo društev?
Razen pri požarih sodelujejo gasilska društva pri elementarnih nezgodah: pri poplavah, plazovih in prometnih nesrečah. Veliko skrb smo posvetili vzgoji kadrov, saj je strokovno gasilsko šolo uspešno zaključilo 14 častnikov in 68 podčastnikov, medtem ko so drugi člani opravili strokovne izpite o požarni preventivi. Društva tudi sodelujejo in prirejajo samostojne kulturne in zabavne prireditve in tesno sodelujejo z vsemi drugimi organizacijami na svojem področju.
VIR: S. P., Večer
TEŽKA NESREČA
Ko je 46-letni hlapec Florijan Gobec i z Nezbiš pri Pristavi peljal koruzo v Poljčane, je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo nogo pod kolenom.
VIR: Slovenski narod
KAKO POSTOPAJO ITALIJANI
Pred par dnevi sta pripeljala v Ljubljano dva vlaka rodbine slovenskih železničarjev, ki so jih Italijani izgnali iz zasedenega ozemlja. Izgnancev je bilo okoli 500. Ker jih v Ljubljani niso mogli nastaniti, so jih poslali v Slov. Bistrico, kjer so jim odkazali stanovanja v ondotni konjeniški vojašnici.
VIR: Mariborski delavec
