20. junij
Danes goduje SILVERIJ
Ime Silverij je različica moškega osebnega imena Silvester, ki izhaja iz latinskega imena Silvestris. To povezujejo s pridevnikom silvestris v pomenu besede »gozdni, v gozdu živeč«, to je »gozdni prebivalec, hostnik«.
Moške različice imena: Silvester, Silvan, Silvano, Silver, Silveri, Silvestar, Silvi, Silvin, Silvij, Silvijan, Silvije, Silvijo, Silin, Silvijan, Silvijo, Silvio, Silvo.
Ženske različice imena: Silvestra, Silva, Silvija.
20. junij
MEDNARODNI DAN BEGUNCEV
20. junij, Mednarodni dan beguncev, je namenjen ozaveščanju o položaju beguncev, ki so morali zaradi konfliktov ali naravnih nesreč zapustiti svojo domovino, hkrati pa spodbuja globalno odgovornost do beguncev. Letos ga obeležujemo že devetnajstič.
Pravica do pribežališča je ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo primarno določa Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 ter Protokol iz leta 1967. Nudenje zaščite beguncem pomeni spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic. Pomeni tudi humanitaren in solidaren odnos države do civilistov, ki so se znašli v oboroženih spopadih oziroma so v svojih državah preganjani. Slovenija si v duhu globalne in evropske solidarnosti in ob upoštevanju regionalnih programov zaščite, razmer v svetu ter lastnih sprejemnih in integracijskih zmogljivosti prizadeva za spodbujanje zakonitih in varnih poti oseb, ki potrebujejo zaščito.
Turčija, Uganda, Pakistan in Libanon so države, ki po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) gostijo največ beguncev, predvsem iz Sirije, Afganistana in Južnega Sudana.
KRAJEVNA SKUPNOST TINJE OBELEŽILA SVOJ PRAZNIK
Sobota, 20. junija 2015, je bila praznična sobota za Tinjčane, ki so s številnimi prireditvami obeležili svoj krajevni praznik. Kraji pod Pohorjem, ki sodijo h KS Tinje, se lahko pohvalijo z napredkom, za katerega so se desetletja trudili tudi domačini sami, s številnimi prostovoljnimi urami, nekaj sredstev pa so pridobili tudi iz drugih virov.
Krajevna skupnost se lahko s ponosom ozre na svoje dosežke tako na področju gasilstva, kulture, dobro organiziranega šolstva in predšolske vzgoje, športne dejavnosti in zadovoljivih cestnih povezav, ki vodijo popotnika v osrčje Pohorja.
Ob krajevnem prazniku so najbolj zaslužnim podelili nagrade, najvišjo pa je prejela Ana Capl za področje prostovoljstva.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKI TABOR
180 – letnico rojstva dr. Josipa Vošnjaka slavnostno obeležili z Bistriškim taborom
V petek, 20. junija 2014, je bistriški mestni park ponovno oživel. Množica obiskovalcev se je namreč udeležila Bistriškega tabora, ki ga je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica organiziral v čast 180 – letnice rojstva dr. Josipa Vošnjaka, politika, zdravnika, pisatelja in narodnega poslanca ter buditelja, ki je zadnja leta svojega življenja preživel na Visolah nad Slovensko Bistrico.
Zakaj naslov prireditve tabor?
Tabori so bili slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871, ki so ga zaznamovala velika zborovanja na prostem in so izražali podporo jezikovni enakopravnosti, na koncu pa zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi praktične, lokalne zahteve.
Med njimi tudi gospodarske, šolske in upravne probleme. Bistriški grajski park se je za nekaj ur prelevil v slikovito podobo 19. stoletja, kjer so se po promenadi sprehajali meščani v svojih znamenitih nošah, stojnice so ponujale obrtniške izdelke takratnega časa, na ogled so bila stara kolesa, gasilska cisterna, avtomobili, zapravljivček pa je prevažal obiskovalce po parku in ulici.
Z odra je donela slovenska narodna pesem domačih pevskih zborov in gostov ter preroške besede velikanov slovenske književnosti. Možnaristi so s pokanjem naznanili začetek in konec slavnostnega shoda, gasilski godbi sta igrali koračnice, slavnostna govornika, župan dr. Ivan Žagar in dr. Ferdinand Šerbelj pa sta spregovorila o pomembnosti shoda in spomina na dr. Josipa Vošnjaka, ki je kot eden najbolj dejavnih poslancev zagovarjal taborska gibanja in pravice takratnih Slovencev.
Govornika sta v svojem nagovoru omenila tudi trenutno politično stanje v državi, globalizacijski problem obstoja slovenskega jezika ter vse manjšo narodno zavest ter državljansko pripadnost.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
SPET OPLOTNIČANI
Na tradicionalnem, že četrtem nogometnem turnirju reprezentanc štirih sosednjih občin v Makolah so zasluženo zmagali predstavniki občine Oplotnica. Na zadnji tekmi so z 2:1 premagali gostitelje Makolčane in tako drugič zapored osvojili pokal. Strelec zmagovitega zadetka je bil Tomaž Hren. Makole so se morale zadovoljiti z drugim mestom, imajo pa najboljšega strelca turnirja, Ladislava Droska, s štirimi zadetki. Igrali so vsak z vsakim po en polčas, zmaga Makol s 5:3 proti Slovenski Bistrici pa je napovedovala domače slavje. A niti prvi igralec turnirja Borut Šket ni mogel pomagati gostiteljem, ko bi jim zadostovala že točka z Oplotnico. Prva turnirja je dobila tokrat tretjeuvrščena bistriška vrsta, ki je nastopila močno oslabljena. Reprezentanca občine Poljčane je bila četrta. V revialni tekmi so gospodarstveniki z 2:1 premagali negospodarstvo.
VIR: Blerim Shala, Večer
NA TINJU TEMELJNI KAMEN IN NOVO GASILSKO VOZILO
Prebivalci območja KS Tinje so svoj krajevni praznik leta 2009 proslavili s pomembnim dogodkom. Na dan praznovanja, ki je bilo 20. junija, so na osrednji prireditvi bili priče novim pridobitvam, s katerimi bodo v svoj razvojni program vpisali nove uspehe, in to kljub gospodarsko-finančni krizi.
Težko bi sodili, katera od pridobitev je bila pomembnejša, saj so bile prav vse težko pričakovane kar nekaj let, zdaj pa so novi znanilci hitrejšega razvoja območja krajevne skupnosti Tinje. Na dan praznika so v prisotnosti in s sodelovanjem županje Občine Slovenska Bistrica Irene Majcen položili temeljni kamen za izgradnjo novega vrtca in prizidka k osnovni šoli partizanska bolnišnica Jesen Tinje. Pomembna pridobitev je bila tako za člane PGD Tinje kot tudi za vse prebivalce Tinja prevzem novega gasilskega moštvenega vozila VW krafter GV-1. Ključe vozila je predsednica KS Tinje Lidija Stegne predala poveljniku PGD Tinje Petru Podvršniku, ta pa jih je izroči vozniku Lovru Juhartu. Prevzema vozila so se udeležili predstavniki vseh društev v okviru GZ Slovenska Bistrica, župan Občine Ribnica in poveljnik GZ Ribnica, pobrateno društvo PGD Sodržica ter predstavniki GZ Ruše in PGD Smolnik. Svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila so člani PGD Tinje namenili tudi zahvali vsem krajanom, botrom in donatorjem za pomoč in prispevke za nakup novega vozila, ki ga je blagoslovil domači župnik, novomašnik Jože Motaln.
VIR IN FOTO: Viktor Horvat, Panorama
NAJBOLJ SO UNIČENI SADOVNJAKI
Na tiskovni konferenci je županja bistriške občine Irena Majcen povedala, da je občinska komisija za ugotavljanje škode po neurju in toči ugotovila, da je ujma , ki se je razbesnela v soboto, 17. junija 2006, najbolj prizadela severni del občine. Toča je klestila tudi v Poljčanah in Studenicah.
Prizadetih je okrog sto hektarov sadovnjakov, jabolk in hrušk ponekod sploh ne bo, drugod pa jih bodo uporabili za industrijsko predelavo. Toča je prizadela kraje od Gladomesa do Videža in Križnega Vrha. Precej škode so ugotovili tudi v vinogradih, natančna škoda bo znana šele ob trgatvi, je poudarila županja in povedala, da je toča poškodovala tudi koruzo, ječmen in pšenico. Evidentirali so škodo na štirih hišah, zelo hudo pa je kazalo na Zgornji Polskavi: pričakovali so, da bo reka Polskava prestopila bregove. Občina bo ljudi obvestila, do kdaj morajo prijaviti škodo. O povrnitvi te pa je za zdaj težko kaj napovedati.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ODLIČNO NAPISANA MONOGRAFIJA
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je izdajatelj pomembne zgodovinske knjige – Dragoden prispevek k boljšemu razumevanju pomena gradu
Avtor knjige Bistriški grad dr. Ferdinand Šerbelj je nekoč rekel, da se je zgodovina gradu zanj začela leta 1954, ko se je z družino vselil v grad. Zanimivi dogodki v baročnem gradu in freske so se v njegovo zavest vtisnile tako močno, da se je odločil za zgodovino in raziskovanje baročne umetnosti. In prav zavoljo teh dejstev je nastala imenitna knjiga o bistriškem gradu. Monografijo je izdal Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
Šerbelj piše, da se Bistrica (Fystritz) prvič omenja leta 1227, ko ji je vojvoda Leopold VI. Babenberžan podelil trške pravice, a njene začetke smemo iskati že mnogo prej v poogrskem oživljanju pokrajine v poznem 10. stoletju. Okrog leta 1220 je bilo v Bistrici 17 kmetij z določenimi dajatvami deželnemu vladarju. V ta čas sodi tudi nastanek zunaj naselja postavljena Jernejeva cerkev, ki je z verniki vred sodila pod slivniško pražupnijo. Okrog leta 1240 je v Bistrici živel trški sodnik Becelin (iudex de Fuhstriz), po mnenju nekaterih zgodovinarjev je bil to mestni sodnik. Prometno ugodna lega Bistrice in zlasti primerna oddaljenost od Maribora, Ptuja in Celja sta v poznem 13. stoletju pospešili razvoj trga v mesto. Leta 1339 je avstrijski vojvoda Albreht II. Habsburški Bistričanom podelil pravice, ki so jih imeli drugi meščani v mestih na Štajerskem. Avtor monografije še dodaja preostanek zgodovine od Habsburžanov do Otokarja II. in celjskih grofov, ki so pospešili razvoj trga, in pri tem omenja Turke. Tristoletno obdobje gradu zaključuje z grofom Attemsom, ki je kupil Graslov stolp, in grofa Schaumberga, ki je kupil grad z mestom vred.
Šerbelj je odličen poznavalec gradu: ne prezre nobenega zgodovinskega dejstva. Priznati mu je treba originalnost, doslednost in pronicljivost. Bralca monografije – izvrstno jo je tehnično uredila Maja Gspan – spomni tudi na podrobnosti, na primer, na prihod protireformacijske komisije, ki je iskala protestante. Avtor se je posvetil tudi dogodkom v mestu in napisal, da je sredi 18. stoletja mesto imelo 127 hiš. Avtorjeva osrednja pozornost pa je namenjena zgodovini gradu. Šerbelj ugotavlja, da je bil grad v posesti grofov Attemsov med leti 1717 in 1945. Bolj ali manj so vsi lastniki pozitivno vplivali na gradnjo gradu, na opremo in poslikavo. Pozoren je tudi na kamnoseško opremo grajskega pročelja: vsa okna imajo namreč isto kamnoseško profilacijo in se povsod natančno ujemajo z naslikano pilastrsko členitvijo. Isto kamnoseško obdelavo imajo tudi okna na notranji dvoriščni strani. Na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1700 pa vidimo, piše Šerbelj, da je imel grad že takrat takšen videz. A je bila potemtakem Attemsova obnova namenjena le notranjščini gradu? To vprašanje dobi novo razsežnost, ko pozorni obiskovalec opazi, da ima povsem iste okenske okvirje tudi pristava, ki je vedno veljala za Attemsovo gradnjo.
Glavni slikar v gradu je bil Franc Ignac Flurer. Ta je v gradu v celoti poslikal kapelo, glavno stopnišče in slavnostno dvorano, imenovano tudi Viteška dvorana. Flurer je poslikal tudi kapelo in veliko stopnišče. Avtor se ne ustavi pri Flurerju, ampak svojo monografski pogled na grad širi še na druge dragocene podatki in dejstva. In še drobna zanimivost: Šerbelj je v Gradcu odkril sliko slavnega slikarja Flurerja in jo v monografiji objavil.
Slovenska Bistrica je dobila izvirno knjigo o svoji zgodovini, monografija je dragocen prispevek k boljšemu razumevanju pomena gradu, zlasti ljudi, ki so v njem prebivali. Ferdo Šerbelj je navzlic nekoliko suhoparnemu naštevanju zgodovinskih dejstev napisal odlično monografijo. Bistričani so zaradi nje lahko še bolj ponosni na svoje mesto, zlasti, kot poudarja Šerbelj, na Attemsov grad, ki prav zdaj doživlja neverjetno preobrazbo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Naslovnica ovitka monografije (Silvo Husu)
POLJČANSKI DELAVCI BISTRIŠKEGA FINALCA ČAKAJO NA PLAČE
Denar obljubljen za jutri
Štrajka blizu 70 delavcev zasebnega podjetja Finalco iz Slovenske Bistrice, ki delajo v Poljčanah
Delavci v nekdanjem poljčanskem Monterju – zdaj je ta del bistrškega zasebnega podjetja Finalco – stavkajo že teden dni. »Za tak korak smo se odločili, ker nismo dobili plač za april in maj, in vztrajali bomo do izplačila osebnih dohodkov. Delo smo nameravali prekiniti že 2. junija, ker pa smo imeli takrat naročilo za Rusijo, izdelujemo aluminijasta vrata in okna, smo to naročilo še dokončali. Zdaj pa nas blizu 75 delavcev čaka na obljubljene plače. Po zadnjih pogovorih, ki jih ima naš sindikat SKEI z Vladom Markežem, lastnikom podjetja Finalco, naj bi plače dobili jutri,« je včeraj povedal Anton Perhavec, predsednik sindikata.
Da bo denar, upa tudi Vlado Markež, lastnik največjega zasebnega podjetja v Slovenski Bistrici, kjer dela 180 delavcev. »Z delavci oziroma izvršilnim odborom sindikata SKEI smo v rednih stikih. Težave imamo zaradi dveh projektov v Rusiji, ki ju moramo najprej dokončati, šele nato bomo dobili denar. Kot 80- odstotnega izvoznika nas tepe nizek tečaj dolarja, vendar težave niso nerešljive in naši delavci bodo plače kmalu dobili, najverjetneje jutri. V Rusiji imamo zdaj blizu 120 delavcev, precej jih na tamkajšnjih gradbiščih dela samo sezonsko, vendar težav tam ni,« zagotavlja Vlado Markež in dodaja, da »ni treba verjeti govoricam, ki jih ljudje tako radi širijo.«
VIR: Slavica Pičerko, Večer
PRAVOČASNO ZDRAVITE!
V Slovenski Bistrici nameravajo ustanoviti dispanzer za alkoholike
Problem alkoholizma je v občini Slovenska Bistrica tako pereč, da so o njem razpravljali tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine in na sejah vseh zborov. Takrat so začrtali tudi nekatere rešitve tega problema.
»Res je,« pravi dr. Janko Predan, član izvršnega sveta skupščine občine, »v občini nameravamo ustanoviti dispanzer za alkoholike, ki naj bi v celoti povezoval vse strokovne službe za zdravljenje bolnikov in tako hkrati reševal problem zdravljenja in rehabilitacije. Tudi terapevtska skupina naj bi bila vezana na ta dispanzer. Rok za izpolnitev te naloge je začetek prihodnjega leta.«
Verjetno pa bo samo ustanovitev dispanzerja premalo, saj še vedno m točno znano, koliko ljudi bi moralo na zdravljenje.
»Zavedamo se, da bomo morali izdelati celovito študijo o socialnih, zdravstvenih in ekonomskih posledicah alkoholizma za vsako večjo delovno organizacijo v občini. S tem bo možen tudi natančen vpogled v število alkoholikov, posebej ker nameravamo študijo razširiti tudi na krajevne skupnosti in manjše delovne organizacije. S tako študijo oziroma njenimi rezultati, bomo namreč veliko lažje usmerjali ljudi v zdravljenje takrat, ko bo še dovolj časa,
da ozdravijo, ne pa da prihajajo po pomoč takrat, ko so že telesne in duševne razvaline. Prav tako bomo morali tistim, ki jih ni mogoče ozdraviti, zagotoviti socialno in materialno varnost, zakaj alkoholik je bolnik, in tako ga je treba obravnavati.
Med možnostmi, o katerih razmišljamo,« razlaga dr. Janko Predan, »so tudi ustanovitev mlečne restavracije in omejitve izvršnega sveta skupščine občine pri dodeljevanju dovoljenj za odpiranje gostinskih lokalov. Prepričan sem namreč, da bi bilo med mladimi veliko manj ljubiteljev alkoholnih pijač, če bi imeli prostor, kjer bi se lahko zbrali ob sadnih sokovih po primerni ceni. S tem pa bi seveda bilo med njiimi manj potencialnih alkoholikov, bolnikov, ki jih bolj ali manj uspešno zdravimo.«
VIR: -am-, Večer
FOTO: »Alkoholizem je veliko bolj zahrbten, kot mislimo, ko pijemo kozarček za kozarčkom, za boljše razpoloženje, kot radi rečemo,« pravi dr. Janko Predan (B. V.)
KEBELJ
Dramska sekcija KUD in aktiva ZM je po šestih letih zatišja ponovno postavila na odrske deske gledališko predstavo, in sicer komedijo Marjana Marinca Komedijo o komediji. V režiji učitelja Stanka Gradišnika, so jo javnosti predstavili že štirikrat; doma, v Oplotnici in v Kotu.
VIR: V. H., Večer
BISTRIŠKA SVOBODA JE ZAČELA NA NOVO
Pred dnevi je bila v domu kulture v Slovenski Bistrici seja DPD Svoboda, na kateri je predsednik društva Drago Lepšina nakazal smernice za delo v prihodnjem obdobju
Minilo je že nekaj mesecev od uspešnega občnega zbora društva in vidni so tudi prvi uspehi; pa bi bili lahko mnogo večji, če bi odpravili vse pomanjkljivosti, ki so se nabrale v obdobju starega, že razpadlega družbenega centra. To— gre predvsem za finančne težave — pa je zelo otežkočeno, ker člani nekdanjega družbenega centra ne kažejo zanimanja za reševanje problemov, ki so se nakopičili med njihovim delom.
Da bi dokončno rešili to vprašanje, so sestavili posebno komisijo, ki bo ugotovila inventurno stanje zadnjega popisa in poiskala dodatna sredstva zunaj društva. Vrhu tega so na seji sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Predvsem so podprli delo mladine, ki je sedaj dobila prostore v domu kulture in bo začela vrsto akcij. Poseben poudarek so dali enotnosti kulturnega dela v vsej občini in sklenili, da bodo pripravili več gostovanj kulturnikov od drugod.
Do konca junija bo bistriška Svoboda zbrala tudi mnenja občanov, kako v bodoče začrtati razvoj bistrške kulture. Delati bo začela vrsta kulturnih sekcij, kot so folklorna, dramska, filmska, glasbena itd. Zavzeli so se za obnovitev pogodbe z delovnimi organizacijami o plačevanju treh promilov od bruto osebnih dohodkov v Sklad za otroško varstvo, šport in kulturo.
VIR: V. H., Večer
KAKO BO LETOS Z ODDAJO ŽITA?
Mariborsko glavarstvo bo moralo od letine 1918 oddati 120 vagonov krušnega žita (pšenica, rž, ječmen in koruza), ovsa, ajde, prosa in fižola pa 80 vagonov. Mariborsko okrajno glavarstvo namerava opustiti za letošnje leto vse rekvizicije, ki so gotovo vsem kmetovalcem zelo neljube. To bo pa mogoče le tedaj, če se mu bo posrečilo vse posamezne občine pridobiti za prostovoljno oddajo. Količina, ki jo naj občine oddajo, se jim bo naznanila že v najbližjem času. Okrajni žitni nadzornik in dva druga uradnika bodo stopili v zvezo z občinami in se bodo ž njimi pogajali glede dodelitve količine, tako da ne bo nobena preveč obremenjena. Stvar občin pa bo, da bodo oddajno količino primerno in pravično razdelili na posamezne posestnike. Najboljša podlaga bo sedanje popisovanje obdelanih zemljišč. Dobro bi bilo, da bi vsaka občina imela prepis tega popisovanja.
Da je prostovoljna oddaja lažje izvedljiva nego prisilna rekvizicija, svedoči občina Spodnja Polskava, katera je leta 1917 prostovoljno oddala 4 vagone zrnja in je bila zato popolnoma oproščena oddaje in vseh rekvizicij. A želeti bi bilo, da se zadeva res tako izvede, da bodo naši kmetje oproščeni rekvizicije. – Zahtevati pa tudi moramo, da bo kmet s preostanki res tudi prostovoljno razpolagal in da bi se odpravile tudi nepotrebne mlinske karte.
VIR: Slovenski gospodar
Umrl je duhovnik KARL KRIŽE
Karl Križe se je rodil 24. avgusta 1802 v Slovenski Bistrici.
Duhovniško posvečenje je prejel 8. februarja 1827 v Celovcu (Avstrija).
Kot kaplan, kurat in provizor je služboval v raznih krajih tedanje Avstrije in Slovenije.
1. februarja 1837 je prišel za župnika k Sv. Venčeslavu (danes Zgornja Ložnica). Ustanovil je nedeljsko šolo, v kateri je med drugimi poučeval branja in pisanja tudi Lovra Stepišnika.
Karl Križe je umrl 20. junija 1858.
VIR: biografski-sb.si
Naroči se na novice prek RSS
