
20. marec
Danes goduje KLAVDIJA
Ime Klavdija izhaja iz latinskega imena Claudia, to pa je ženska oblika imena Claudius (v slovenščini Klavdij).
Ostale različice imena: Claudia, Claudija, Klaudia, Klaudija, Klavdia.

20. marec
MEDNARODNI DAN SREČE
Sreča je ena od temeljnih človekovih pravic, so leta 2012 sklenili pri OZN in 20. marec posvetili prav sreči. Da bi slavili srečo, se je domislil filantrop, politik, aktivist in takratni posebni svetovalec Združenih narodov Jayme Illien. Marsikje po svetu se za srečo še vedno borijo z mlini na veter, pot do veselja pa bi morala politika utreti s pravičnimi in odločnimi ukrepi na številnih področjih ter ozaveščanjem o mnogo perečih vprašanjih nove dobe, so sklenili pri OZN. Današnji dan tradicionalno posvetijo sreči vse članice organizacije.

BISTRICA TWIRLA, PLEŠE IN POJE
V nedeljo, 20. marca 2016, je v Športni dvorani Slovenska Bistrica potekala prireditev z naslovom Bistrica twirla, pleše in poje.
Prireditev je bila namenjena predvsem domačemu Twirling klubu Sašo in njegovim članom, ki bodo prav v letu 2016 obeležili 20 let delovanja.
Vse skupaj se je začelo kot navijaštvo s pompomi, preko mažoretne dejavnosti, pa vse do twirling športa. Za Twirling klubom Sašo je pestra in uspešna zgodovina, ki jo bo klub letos kronal z organizacijo Evropskega pokala EFBT, prav v športni dvorani v Slovenski Bistrici.
Na prireditvi sta nastopala tudi Plesni klub Lara pod vodstvom Lare Škorjanec ter vokalna skupina Jeans in visoke petke.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

BISTRIŠKI OSNOVNOŠOLCI SO OPAZOVALI SONČEV MRK
Dan pred prvim pomladnim dnevom, 20. marca 2015, je bil na ogled eden najbolj spektakularnih nebesnih pojavov, Sončev mrk. Na svoji poti je Luna potovala točno pred soncem in s tem zakrivala del njegove ploskve.
Delni sončev mrk so lahko opazovali v Evropi, Afriki in delu Azije, popoln mrk pa med Islandijo in Škotsko. Je pa bil to najbolj intenziven mrk po letu 1999, ko je Luna skoraj popolnoma prekrila Sonce. Naslednji mrk bo viden v Evropi šele 12. avgusta 2026.
Na ta redek nebesno pojav so se tudi v Sloveniji pripravljala tako astronomska kot druga društva in opazovalnice, ni pa zanemarljivo poudariti, da je bilo treba za opazovanje tudi dobro zaščiti oči. Sončev mrk so opazovali tudi učenci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

OTROCI NAPISALI KNJIGO PRAVLJIČNO POHORJE
Druga osnovna šola iz Slovenske Bistrice je predstavila knjigo, ki je nastala na osnovi pohorskih pravljic in bajk
“Ravnateljica Druge osnovne šole Slovenska Bistrica je razpisala literarno-likovni natečaj za šolsko Prešernovo priznanje,” sta povedala Eva Malovrh in Dominik Milotić, učenca omenjene šole. Ker je bil razpis izjemno mikaven, se je odzvalo precej učencev in učiteljic, ki so prevzele mentorske naloge, je še dodal Dominik.
Odločili so se, da bodo napisali in opremili knjigo pravljic. Pisanje in risanje so vzeli tako resno, da so odšli na tridnevni tabor na Gorenje nad Zrečami, na katerem so uresničevali svojo zamisel. Na javni predstavitvi knjige so učitelji, mentorji in otroci povedali, da so napisali, oblikovali in natisnili književno delo z naslovom Pravljično Pohorje. Za osnovo so imeli pravljice in bajke Jožeta Tomažiča. Ko so se mladim piscem in slikarjem pridružili še lutkar in avtor lutkovnih iger Matevž Gregorič, pripovedovalka pravljic, ilustratorka in profesorica za ilustracijo Kiki Omerzel ter literarni svetovalki Sonja Arbeiter in Maja Brodschneider Kotnik ter likovna pedagoginja Jasna Vidovič, je bilo jasno, da bo nastalo nekaj velikega, obsežnega in pomembnega. Otroci so predstavili debelo knjigo pravljic, ki je zrcalo sedanjega trenutka. Tomažičeve pravljice so dobile aktualno vsebino, ilustracije so poživile besedni zaklad mladih avtorjev in izkazalo se je, da je knjiga delo otroških rok. Šestnajst učenk in dva učenca je z odliko opravilo težko nalogo: za vsak izvod knjige so porabili 160 ur in pri pisanju in oblikovanju so šli skozi vse procedure, ki ju zahtevata sestavljanje in tiskanje knjige. Zelo zahtevna je bila oprema, so poudarili avtorji knjige. Za ilustriranje so uporabili tehniko akvarela, tempere, akrila, vodenih barv in suhega pastela ter računalniško tehnologijo. Knjiga je že na knjižnih policah. Njen svet se bo kmalu razširil v knjižnice in druge prostore, med drugim bodo avtorji in knjiga 12. aprila gostje EPK Maribor 2012. Na prodaj je tudi v bistriškem turističnem informacijskem centru, kjer jo bodo lahko pogledali in kupili domači in tuji turisti.
Knjiga ima “sestro” v angleškem jeziku, za prevod so poskrbeli študenti mariborske filozofske fakultete, ki jih je vodil Tomaž Onič z oddelka za anglistiko in amerikanistiko. Pravljice so izšle v 1500 izvodih, finančno so jo podprli starši otrok Druge osnovne šole ter donatorji in sponzorji. Med prvimi tujimi gosti, ki so se seznanili z literarnim podvigom in se nad njim tudi navdušili, je bil predstavnik ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Cristopher Wurst. Bistriško šolo je obiskal konec minulega tedna in se z otroki in učitelji pogovarjal o ameriškem izobraževalnem sistemu in vrednotah.
VIR: Zdenko Kodrič
FOTO: Avtorji izjemne knjige z naslovom Pravljično Pohorje (Zdenko Kodrič)

OBNOVLJENI ŠPORTNI PARK
V Slovenski Bistrici so v okviru praznovanja občinskega praznika odprli prenovljeni športni park, ki so ga začeli urejati pred tremi leti. Vrednost vseh del je 2,5 milijona evrov. Občina Slovenska Bistrica je prispevala 60-odstotni delež, ostalo pa Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije. Prenova je obsegala preplastitev rokometnega igrišča, ureditev igrišča za odbojko z mivko, namestili so ograjo okrog vseh športnih objektov, obnovili staro telovadnico, namestili umetno podlago na dveh teniških igriščih, umetno travo na igrišču za veliki in mali nogomet z razsvetljavo, preplastili in skrajšali atletske steze na stadionu, preplastili steze v dvorani za zimski trening in stadion opremili z napravami za največja atletska tekmovanja. Bistriški športniki so kupili še tri komplete judoističnih blazin za tekmovanja in elektronsko tarčo za streljanje. Nove objekte so odprli županja Irena Majcen, direktor Zavoda za šport Marjan Štimec in predsednik Športne zveze Slovenska Bistrica Ernest Tramšek.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Športni park Slovenska Bistrica (Studio Bistrica)

BISTRIŠKI VINTGAR DVIGA PRAH ZARADI PREHITRIH ŽAG
Varuhi narave opozarjajo na sečnjo dreves v Vintgarju, v Ošlju in Novi Gori, kjer kmetje gozd brez dovoljenja spreminjajo v travnik in menda celo v gradbene parcele
Člani bistriškega Društva za varstvo okolja so obiskali inšpekcijske službe in povedali, da jih ljudje že nekaj časa opozarjajo na poseke v gozdovih nedaleč od mestnega središča. Lastniki gozdov so s sekirami, žagami in delovnimi stroji posegli v gozd v zaščiteni soteski Vintgar, v Ošlju in Novi Gori. Ker so od posameznikov izvedeli, da gre za nedovoljene poseke in celo goloseke, so obvestili pristojne službe bistriškega zavoda za gozdove, gozdarskega inšpektorja, direktorja gozdarske inšpekcije in glavnega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Vsi posegi so se izvedli v neposredni bližini občinskega središča. Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenska Bistrica je ugotovila, da so lastniki gozdov brez dovoljenja sekali drevesa na gozdnih parcelah v Kovači vasi in Ošlju. Vodja krajevne enote Matjaž Zupanič in revirni gozdar Alojz Španinger sta kmalu po sečnji obiskala gozdove in ugotovila, da je lastnik gozda Jožef Brdnik s Šmartnega na Pohorju brez dovoljenja posekal okrog 75 kubičnih metrov lesa. Drevesa je posekal na 45 arih, odstranil je tudi panje in pozneje na parcelo navozil zemljo.
Vsi potrebujejo zemljo
Po včerajšnjem pogovoru z lastnikom gozda Jožefom Brdnikom je mogoče zaključiti naslednje: kmet je del gozda, ki meri med 35 in 40 ari, posekal zato, da bi pridobil zemljo, ki jo bo uporabljal za travnik. Ker se je prijavil na razpis za pridobitev subvencije, je moral posekati gozd. To pa zato, da je uskladil svoje parcele s tistimi, ki jih ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po Brdnikovem mnenju se je gozd v minulih desetletjih razrastel na obdelovalno zemljo oziroma prerasel travnik. Pred dvema letoma je obiskal oddelek za okolje in prostor ter tam vložil zahtevek za spremembo prostorskega načrta. Odgovora še nima, kajti načrti se spreminjajo v štiriletnem ciklusu, o spremembah načrta pa razpravljajo tudi v ministrstvih. V občinskem prostorskem planu je Brdnikova parcela vpisana kot gozd. Brdnik še dodaja, da je bil prisiljen v nedovoljen poseg in da ga je na nepravilnost opozoril logar. Nekaj časa bo še počakal, potem pa namerava posekati še del svojega gozda. Ko je posekal omenjena drevesa, je zaokrožil dva hektarja obdelovalne zemlje. Zemljo potrebujejo zato, ker je sin ostal na domačiji in za kmetovanje mu je potrebna zemlja, ne samo gozd. V Brdnikovih hlevih redijo 30 krav.
Golosek nad mestom
Veliko večji poseg v gozd se je zgodil v Kovači vasi. Lastnica gozda je dovolila sečnjo svojim sorodnikom. V društvu Vintgar pravijo, da je lastnica gozda pokojna Pavla Zbeg iz Kovače vasi, gozd pa naj bi bil posekal eden od njenih bližnjih sorodnikov. Aktivisti društva za varstvo okolja še dodajajo, da gre za hud prekršek in da je sorodnikom pokojne Zbegove za petami policija. Na tej gozdni parceli, ki meri hektar, so posekali 51 iglavcev in 205 listavcev. Drevesa so odpeljali, ostanke sečnje pa zažgali. Tisti, ki poznajo prekrškarje, pravijo, da bo zemlja namenjena izključno za obdelovanje. Za omenjeno parcelo na občini Slovenska Bistrica ni vloge in zato ni zajeta v spremembe prostorskega načrta. V javnosti se še govori, da bo omenjena parcela razdeljena na gradbene. Na zavodu za gozdove to zanikajo. Trdijo, da na parceli zdaj gradnja ni mogoča. Na to, kaj bosta prinesla čas in oblast, pa bo treba počakati.
Nedovoljen poseg
In kaj o nedovoljeni sečnji gozdov pravi Matjaž Zupanič, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenska Bistrica? “V omenjenih primerih gre za nedovoljene posege v gozd. V dveh primerih za nedovoljeni krčitvi gozda, v enem pa za nedovoljen posek dreves v gozdu, brez predhodne izbire in označitve dreves, primernih za posek, ter brez izdane odločbe. Lastniki nimajo dokumentacije, ki bi dovoljevala omenjene posege. Zato smo vse evidentirali in obvestili pristojno inšpekcijsko službo – gozdarsko inšpekcijo. Zavod za gozdove Slovenije namreč nima pristojnosti ugotavljati, kdo so povzročitelji nedovoljenih posegov. Svetujem, da se o pristojnostih gozdarske inšpekcije pogovorite z gozdarskim inšpektorjem v Slovenski Bistrici.” Zupanič še dodaja, da je vsak lastnik po določilih zakona o gozdovih od Zavoda za gozdove Slovenije pred sečnjo dolžan pridobiti odločbo o poseku izbranih dreves. Ta se izda po predhodnem ogledu gozda, ki se opravi ob prisotnosti lastnika oziroma njegovega pooblaščenca in označitvi dreves, primernih za posek. Če je posek izveden brez odobritve, Zavod za gozdove Slovenije o tem obvesti gozdarsko inšpekcijo. V omenjenih primer je to tudi naredil.
Včeraj smo iskali gozdarskega inšpektorja iz bistriške inšpekcije, a trud je bil zaman. Inšpektor Drago Nemec ni bil dosegljiv.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

V ELOKSIRNICI 40 NOVIH DELOVNIH MEST
Pred nekaj meseci je bilo v podjetju 170 zaposlenih, po novem letu že 220
Lesnopredelovalna industrija je bila v Slovenski Bistrici že pred vojno. Takrat so se delavci ukvarjali zgolj z žaganjem lesa in s prodajo pohorske hlodovine. Leta 1946 je nastalo državno podjetje, iz katerega je zrasla družba Emmi Slovenska Bistrica. Pozneje se je podjetje združilo z Lesnino in od takrat ima tudi to ime. V družbi je zaposlenih 220 ljudi.
Roman Stegne, direktor družbe, je včeraj povedal, da so odprli nov obrat za obdelovanje aluminija – eloksirnico, v kateri z efekti izboljšujejo videz aluminija. Obrat je edini v Sloveniji, tudi v Evropi jih je zelo malo. Z novim obdelovalnim postopkom bo aluminij videti tudi zlat ali črn, imel bo visok sijaj. S tem naložbenim korakom bodo v Emmiju svoje izdelke lahko dvignili v višji cenovni razred. Stegne pričakuje, da bodo v naslednjih letih bistveno povečali prodajo. Letos naj bi promet v primerjavi z lanskim letom povečali za dvakrat, znašal pa naj bi okrog pet milijard tolarjev. V Lesnini Emmi izdelujejo izdelke za pohištveno industrijo, za stroje bele tehnike in elektro industrijo, za izpušne cevi, prodajajo pa izdelke za pisarniško pohištvo, izdelujejo vrtne stole in vrata za omare. Izvažajo v Nemčijo, Avstrijo, na Nizozemsko in Češko, Švedsko, v Italijo in Francijo.
Nova naložba v obrat, opremo in robotizacijo je vredna okrog 850 milijonov tolarjev, v eloksirnici se je zaposlilo 40 ljudi. Ko bo septembra minilo poskusno obratovanje, bodo zaposlili še kakšnega delavca. Novi obrat bodo uradno odprli maja, ob 60-letnici Emmija.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Nova eloksirnica (Večer)

NADOMESTNE ŽUPANSKE VOLITVE
V Slovenski Bistrici so izvolili županjoNova županja Irena Majcen je izjavila, da jo čaka trdo delo, prve poteze ne more napovedati, najprej pa pogovor s podžupanom
Na današnjih nadomestnih volitvah so volivci občine Slovenska Bistrica za novo županjo po neuradnih podatkih občinske volilne komisije izvolili Ireno Majcen iz Slovenske ljudske stranke (SLS). To funkcijo bo poklicno opravljala skoraj dve leti. Županske volitve so bile nujne zaradi odhoda dosedanjega župana dr. Ivana Žagarja.
Bivši župan je namreč postal minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Janševi vladi. Za župana je kandidiral Milan Ozimič iz SDS, ki se je uvrstil v zaključni krog volitev in v prvem krogu dobil največ glasov. Udeležba na včerajšnjih volitvah je bila skromna: volilo je nekaj več kot osem tisoč volivcev, udeležba je bila 32,39-odstotna.
Nada Vučajnk, predsednica občinske volilne komisije, je povedala, da so nekaj po 20. uri dobili podatke z vseh 67 volišč v občini, Majcnova je dobila 51,95 odstotka glasov, Ozimič pa 48,04 odstotka. Irena Majcen je povedala, da je zmage zelo vesela, zmago pripisuje predvsem izredno delavnemu volilnemu štabu, ki ga je vodil Branko Žnidar. Nova bistriška županja je dodala, da jo čaka trdo delo, o svojem prvem županskem koraku ni razmišljala, vsekakor pa se bo najprej pogovorila s podžupanom Alojzom Vezjakom, ki je v času do volitev opravljal županske naloge.
V prvem krogu so za župana bistriške občine kandidirali Darjan Gradišnik iz LDS, Pavli Podlunšek iz SSN in Ljubica Zgonec Zorko iz ZLSD. Na teh volitvah je bila udeležba nekoliko boljša, po uradnih podatkih občinske volilne komisije je Gradišnik dobil 1834 glasov, Zgončeva 491 in Podlunšek 73 glasov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Irena Majcen (Janko Rath)

OD PETJA DO REFERENDUMA
20. marec 2004 je bil v znamenju številnih prireditev: ob devetih so odprli vinske turistične ceste v oplotniški in bistriški občini, v Studenicah so priredili gregorjevanje, začelo se je ob 15. uri, ob isti uri je bil atletski piknik članov Atletskega društva Almont Slovenska Bistrica na Cigonci, ob 17. uri so zborovali krajani Laporja, osrednja točka dnevnega reda je bila referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ob petih popoldne je bila ob svetovnem dnevu lutk v bistriški grajski pristavi lutkovna predstava Kuda Koruzno zrno Dan v življenju Stanislava F., po predstavi je sledila lutkovna delavnica za odrasle. Zvečer pa je bil na Spodnji Polskavi koncert ob 25-letnici moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica. Koncert se je začel ob 19. uri.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

UMOR V SLOVENSKI BISTRICI
Storilec je s pištolo znamke Beretta iz neposredne bližine v ženo izstrelil 6 nabojev, in jo petkrat zadel. Po dejanju se je javil na UNZ Maribor in povedal, da je z več streli iz pištole, ki jo je tudi izročil delavcem ONZ, ubil svojo ženo. Zakonca sta bila poročena 10 let in imela v zakonu 3 otroke. Do 1982 sta se dobro razumela, dokler ni storilec začel sumiti, da ga žena vara. Njegova ljubosumnost se je stopnjevala, začel ji je slediti. Večkrat jo je tudi pretepel. V letu 1983 je sprožil ločitveni postopek. Od tedaj sta sicer še živela skupaj, vendar je ona skrbela le zase in za otroke. Usodnega jutra sta se srečala v kuhinji. Začela sta se prepirati zaradi delitve premoženja in zaradi tega, ker mu je žena dejala, da ne bo dobil nobenega otroka, če se bosta ločila, da nima nič od njega in da bi bilo najbolje, da gre od hiše. Tedaj je zagrabil pištolo in izstrelil usodne strele.
VIR: Policija

RUDARJI V STANOVSKEM STAVKAJO LETOS ŽE TRETIIČ
Te dni so rudarji v Stanovskem pri Poljčanah stopili letos že tretjič v stavko. Dvakrat so štrajkali, ker jim podjolje ni izplačalo mezd. Pri drugem šlrajku so se pobotali z lastniki premogokopa tako, da bodo dobili izplačane zaostale mezde v obrokih. Podali so se nazaj na delo, pridno spravljali črno bogastvo iz zemeljske globine na dan ter čakali in čakali, dokler se slednjič niso lepo naveličali in stopili zopet v štrajk. Podjetje je namreč nekaterim dalo namesto mezde za mesec december kreditne nakaznice, da si nakupijo živila, brez katerih bi bili poginili od gladu. Končno podjetje tudi kreditnih pisem ni več izdajalo, pa tudi trgovcem, ki so nakaznice sprejeli namesto denarja, ni dalo protivrednosti, in tako da so bili sedaj rudarji prisiljeni poseči po zadnjem sredstvu — štrajku. Ne zahtevajo ničesar drugega, kakor mezdo za december, januar, februar in marec. Štrajka skupno 70 rudarjev, ostali pa hodijo v rov na stražo, da se rudniške naprave ne bi pokvarile. Rudarji se izprašujejo, kakšni bodo vzroki, da jim podjetje zadržuje mezdo. Predstavniki rudnika so jim pri vsakem štrajku sveto zagotovili, da se to ne bo več dogajalo in so tudi navajali, da je rudnik dobil zadosti sredstev za nemoteno nadaljevanje dela na razpolago, vendar teh sredstev ni in rudarji zaman čakajo nanje že tretji letošnji mesec. Rudniku je segla pod pazduho tudi železniška uprava, ki mu je dala dobavo 200 vagonov premoga za železnice, kar je napravila zgolj samo zaradi tega, da bi pomagala nesrečnim rudarjem. Pri takem noročilu bi podjetje že lahko spravilo skupaj toliko sredstev, da bi vsaj delavstvo zadovoljilo.
VIR: Slovenec

DVA HUDA UDARCA ZADELA DRUŽINO LEMEŽ
Ugledno Lemeževo družino v Slovenski Bistrici sta zadela v zadnjih dneh dva huda udarca. Pred dnevi ji je umrl v Zagrebu sin, zdaj pa mu je sledil še oče dr. Urban Lemež. Z dr. Lemežem je legel v grob mož, ki ga bodo Slovenjebistričani težko pogrešali. Pokojnik je stal vedno na čelu narodnih mož in je bil v najhujših časih vodja slovenskega pokreta. Bil je ustanovitelj podružnice Ciril-Metodove družbe, skupno z dr. Vošnjakom je ustanovil Slovenjebistriško posojilnico in Narodno čitalnico. Kakor povsod, je dr. Lemež pomagal ustanavljati tudi Sokola in razne druge nacionalne organizacije. Njegovih nevenljivih zaslug ne cenijo samo Slovenjebistričani, ampak vsi, ki se spominjajo koliko žilavosti, odločnosti in pridnosti je bilo pred vojno treba za vsak
korak slovenskega napredka. Kljub svojim 75 letom je bil še čil in krepak in ga je smrt nenadoma iztrgala iz vrst uglednih narodnjakov.
Bodi mu trajno ohranjen časten spomin.
VIR: Mariborski večernik Jutra
FOTO: Urban Lemež (Koledar Družbe Cirila in Metoda za leto 1934)

Umrl je prvi župan Spodnje Polskave JOŽEF HRASTNIK
Jožef Hrastnik se je rodil 21. februarja 1806 na Spodnji Polskavi.
Poročen je bil z Barbaro (1809–1883), rojeno Penič. Od njune poroke se je njihove domačije prijelo hišno ime Pinč. Imela sta štiri sinove: Štefana, Jožeta, Simona in Karla Hrastnika ter hčerko Ano.
Prvi izvoljeni župan občine Spodnja Polskava je postal leta 1850, ko so bile po zakonu iz leta 1849 urejene krajevne občine, ki so se na Polskavskem ujemale s katastrskimi občinami.
Prej povprečno kmetijo je razširil v premožno, njegov sin Karel ji je dodal poleg novih površin tudi gostilno, vnuk Karel pa še mesnico.
Jožef Hrastnik je umrl 20. marca 1870 na Spodnji Polskavi, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
