20. november
Danes goduje FELIKS
Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To ime razlagajo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni »ploden, rodoviten; uspešen, srečen«.
Moške različice imena: Felix, Felko, Srečko, Srečo.
Ženske različice imena: Feliksa, Srečka.
20. november
SVETOVNI DAN OTROK
20. november je pomemben datum, saj je leta 1959 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Prav tako je Skupščina na ta datum leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Na svetovni dan otrok praznujemo ravno rojstni dan Konvencije o otrokovih pravicah – najpomembnejšega dokumenta za otroke, zaradi katerega danes milijoni otrok živijo bolje. Kljub temu pa številni izzivi ostajajo. Svetovni dan otroka predstavlja za vsakega izmed nas vstopno točko za praznovanje, promocijo, predvsem pa za zagovorništvo otrokovih pravic. Spomni nas na pomembnost ustvarjanja dialogov, znotraj katerih lahko gradimo boljši svet za otroke.
ČREŠNJEVSKI ŠTAJERC V LJUBLJANI NA ČUFARJEVIH DNEVIH
20. novembra 2018 so se člani dramske skupine KUD-a Štefana Romiha s Črešnjevca udeležili 31. Čufarjevih dnevov na Jesenicah s Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani, ki jo je režirala Zdenka Bizjak. Igralci: Primož Jevšenak, Mojca Kos, Blaž Vinter, Darja Štorek, Ana Štorek, Kristina Breznik, Mirka Repnik, Lara Pifko (zamenjala jo je Daniela Berdnik), Saša Nešić, Timotej Tuš, Mateja Trs (kasneje jo je zamenjala Marija Bračič), Klemen Pliberšek, Gregor Košmerlj (zamenjal ga je Uroš Štorek). Na harmoniko je igrala Klara Janžič, plakat je narisala Lara Pifko, scena Bojan Žitnik, luč in glasba Žan Štern.
VIR: KUD Štefan Romih Črešnjevec
FOTO: Plakat Lare Pifko za premiero (Arhiv KUD-a Štefan Romih Črešnjevec)
V BISTRIŠKIH VRTCIH ZNOVA TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
V petek, 20. novembra, so tudi v vrtcu Otona Župančiča obeležili Dan slovenske hrane v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.
V enotah vrtca so na jedilnik vključili lokalno pridelana živila. Enoto vrtca Sonček je obiskal tudi Maksimiljan Prah, predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica, ki je otrokom povedal nekaj več o pomenu čebel.
Vrtci so od Čebelarske zveze Slovenije prejeli zgibanke, ki vključujejo vsebine s področja vzreje in razmnoževanja čebel. Več o projektu Tradicionalni slovenski zajtrk pa je povedala Petra Lozinšek, organizatorka prehrane v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
INOVATIVNI MLADI KMET LETA 2015
Matjaž Frešer z Ritoznoja je postal inovativni mladi kmet leta 2015. Priznanje mu je v petek, 20. novembra 2015, na slovesni razglasitvi v Račah izročil predsednik države Borut Pahor. Kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in Zveza slovenske podeželske mladine sta Matjaža Frešerja izbrali izmed šestih kandidatov. Frešer se je na kmetiji na Ritoznoju pred petimi odločil za ekološko vinogradništvo. Kot je znano, so s pomočjo Občine Slovenska Bistrica za vino ritoznojčan določili nove standarde kakovosti in novo blagovno znamko, lokalne vinogradnike pa povezali v konzorcij Ritoznojčan. Matjaž Frešer ponuja sveža in zrela vina ter posebne polnitve. Z vsakim letom prodajo več vina, za povečanje prodaje so odprli tudi vinotoč in vinsko banko, kjer za kupce vino shranijo.
VIR: T. A. Informator
FOTO: Arhiv urada predsednika republike (Facebook)
GRANITOVO GRADBENIŠTVO DO KONCA TEDNA V STEČAJ
Četudi je dela veliko in odprtih dvanajst ali trinajst gradbišč, bo moralo 160 delavcev na borzo dela
Danes 160 delavcev Granitove hčerinske družbe Gradbeništvo ni stavkalo. Ponedeljek je bil namreč rok, ko je moralo vodstvo Skupine Granit iz Slovenske Bistrice povedati, kakšna je prihodnost družbe. Predsednik sindikata ZSSS v Granitu Ratko Brumec je povedal, da predloga o stečaju firme ni bilo. Odgovoril je tudi na vprašanje, kaj se bo zgodilo z gradbišči, na katerih delajo Granitovi delavci: “Ne vem, kaj se bo dogajalo na gradbiščih. O tem odloča vodstvo.” V Gradbeništvu obstaja resna namera za stečaj, sodišču ga bodo najavili do konca tega tedna. Včeraj so bili vodilni v bankah. Direktor Skupine oziroma matične družbe Granit Peter Kosi je o obisku v NKBM dejal, da veliko novega ni dosegel, usmerili so ga na oddelek za prestrukturiranje. V Slovenski Bistrici so že konec minulega tedna povedali, da zaradi finančnega kolapsa Gradbeništva ni ogrožena gradnja objektov. Pogodba o delu je namreč sklenjena z matično družbo. Ivan Kosi, direktor hčerinske družbe, je včeraj povedal, da bodo delavci svoja dela opravili na Medicinski fakulteti Maribor, terminalu na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, obnovili objekt na Dunaju, težave nastajajo le s sakralno-učno-vzgojnim centrom Don Bosko pri Qlandiji v Mariboru, kjer je na gradbišču zelo veliko delavcev, medtem ko se gradnja vrtca v Oplotnici končuje, prav tako domova upokojencev v Kopru in Brežicah, dela bodo dokončali tudi v mariborski bolnišnici, kolektorju Hoče – Rogoza, Impolu Slovenska Bistrica in Srednji gradbeni šoli Maribor. Vodstvo Granita vidi rešitev v dveh milijonih evrov. S tem denarjem bi izplačali plače in poravnali davčne obveznosti. Po vsej verjetnosti bi se sprostila zablokirana računa in podjetje bi lahko, kot se je izrazil Peter Kosi, za srce, ledvica in jetra dobilo dovolj kisika. Sedanje poslovno polje bi se spremenilo tudi s poplačili, ki jih Granitu dolgujejo podizvajalci. Ti naj bi Bistričanom dolgovali okrog dva milijona evrov. In če k temu prištejemo še nepremičnine, izplen iz trgovinske dejavnosti, v kateri so nakupovali predvsem podizvajalci, in Pomgradov iztoženi denar, je podjetje na konju. Kosi opozarja tudi na stečaje nekaterih podizvajalcev, ki so bržkone ostali večni dolžniki. Navede primer s Bona Nepremičnine, s katerimi so sklenili pogodbo o gradnji 15 hiš pri Bolfenku na Pohorju. Hiše naj bi gradili za investitorja, ki je računal na evropski denar. Zgradili so dve hiši, za drugo niso več dobili denarja. Čeprav je sodišče odločilo v prid Granita, morajo na milijon evrov pozabiti, kajti firme, za katero so delali, ni več.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Medtem ko naj bi Granitovi delavci dokončali dela na odprtih gradbiščih, težave nastajajo z objektom centra Don Bosko pri Qlandiji (Janko Rath)
KOMU DIŠI ZEMLJA POD JOŽEFOM
V Slovenski Bistrici bodo danes z občinske oglasne deske sneli ponudbo o prodaji 15 hektarjev kmetijske zemlje – Jo bo kupila občina?
Na oglasni deski bistriške občine in upravne enote je oglas za prodajo parcel, ki so najprej bile v zasebni lasti, pozneje je bil lastnik bistriški kmetijski kombinat. Oglas je v javnosti od 19. oktobra, sneli pa ga bodo danes, 20. novembra.
V denacionalizacijskem postopku, ki je tekel pred približno desetimi leti, je 14.825 kvadratnih metrov javne oziroma državne zemlje “pod Jožefom” in nad nekdanjo kletjo bistriškega Ritoznoja ponovno prišlo v zasebno last. Z odločbo je bilo določeno, da pripada Viharjevim, Arzenškovim in Pišlovim. Delež Ljubice Pišl je v postopku dedovanja dobil Franc Vihar, delež Antona Arzenška pa Ana Arzenšek. Sledil je novi sklep o dedovanju in takrat je zemlja pripadla Viharjevim z Ješence pri Račah. V Zemljiški knjigi v Slovenski Bistrici se sicer pred Viharjem pojavlja še eno ime lastnika: Martin Munda. In zakaj je ta zemlja tako zanimiva, da se zanjo zanima tudi širša javnost? Predvsem zaradi cene. Nekoč je bila njena vrednost minimalna. Govori se, da je bilo skoraj 15 hektarjev zemlje vrednih okrog sto tisoč mark, zdaj se je cena kvadratnega metra vrtoglavo povzpela in znaša 35 evrov, kar pomeni, da sedanja vrednost zemlje pod Jožefom znaša 518.875 evrov ali skoraj 120 milijonov tolarjev. Zgodba o treh parcelah se tu seveda ne konča. Če bo kupec travnikom in njivam spremenil namembnost in bo potem gradbena parcela v izmeri 10 arov vredna 15 milijonov tolarjev, potem tolarji gredo v milijarde, evri pa v milijone.
Nakup ni sporen, sporna je cena kvadratnega metra: 35 evrov za kvadratni meter travnika oziroma njive je zelo drago, ocenjujejo strokovnjaki za cene. Običajna cena kmetijske zemlje je med dvema in desetimi evri za kvadratni meter, kvadratni meter zemlje črtrtega razreda na območju mesta Slovenska Bistrica pa naj bi bil vreden od 0,5 do 1,5 evra. Posebnost prodaje se kaže tudi v tem, da se zemljišče prodaja v celoti. V bistriški občinski upravi smo želeli preveriti namig, ali občina kupuje zasebno zemljo in ali je res, da bo uprava storila vse za spremembo namembnosti tega zemljišča. Direktorica občinske uprave Romana Kac je bila službeno odsotna, županja Irena Majcen pa je namig o nakupu pojasnila z besedami: “S prodajo nisem seznanjena in tudi oglasa nisem videla. Zemljišče bi seveda občino zanimalo, vendar ne po taki ceni. Kolikor vem, blizu teh parcel ni niti vode niti elektrike. Bržkone je ljudem tudi znano, da občina pri tej prodaji ne daje soglasij.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
TUDI “BISTRIŠKO” STEKLO NA RAZSTAVI
Strokovno vodstvo po razstavi
V Muzejskem razstavišču Pokrajinskega muzeja Maribor (vhod s Trga svobode) bo danes, 20. novembra, ob 10. uri javno strokovno vodstvo po razstavi Steklena sled – dediščina pohorskega stekla. Za razstavo so bili izbrani predvsem stekleni izdelki iz zbirke mariborskega pokrajinskega muzeja, pridružujejo pa se jim tudi izdelki, ki so jih posodili Narodni muzej Slovenije, pokrajinska muzeja Celje in Ptuj ter Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Po razstavi bo vodila njena avtorica Valentina Varl, višja kustosinja. Vstopnine ni.
VIR: Večer
FOTO: Del zbirke glažutnega stekla v gradu Slovenska Bistrica (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
REŠEVANJE HAJDNIKOVE HIŠE NAD POLJČANAMI
Hiša — pod njo pa sedemmetrski prepad
Iz novo zgrajene hise se je štiričlanska družina morala izseliti • Saniranja tal so se lotili pod strokovnim vodstvom • Pomagajo vsi, ki lahko
Plaz, ki ga je sprožilo obilno novembrsko deževje, je tik ob Hajdnikovi hiši nad Poljčanami naredil sedemmetrski prepad in te dni pod strokovnim nadzorom geologov sanirajo posledice kakih 40 metrov širokega plaza, da do podobnega drsenja zemlje ne bi nikdar več prišlo. »Na razpoke v zemlji, takrat še popolnoma nenevarne, smo postali pozorni ob oktobrskem deževju. Prvo novembrsko deževje pa je naredilo svoje. Zemlja je začela drseti najprej kakih osem metrov od hiše, potem je bil plaz že bližje; 3. novembra smo se izselili, saj je bila nevarnost, da bo plaz potegnil s seboj tudi hišo. Bilo je strašno, komaj dokončali smo hišo,« pripovedujeta te dni Milan in Alenka Hajdnik, ki sta z otrokoma zdaj na varnem pri svojih 
starših.
Takoj ko so Hajdnikovi sporočili na krajevno skupnost, kakšna nevarnost jim preti, so jim začeli pomagati. Skoraj vsak dan se sedaj oglasijo pri njih predstavniki bistriške občine. »Ljudje nam res ogromno pomagajo. Sosedje pridejo, ko je treba opraviti kako fizično delo, ki ga stroji ne zmorejo, pomagajo moji sodelavci z mariborske železnice, takoj so mi podarili tudi 10.000 dinarjev. Občina je odobrila 39.000 dinarjev pomoči za prve stroške, poljčanski avtoprevozniki so zastonj prepeljali vsak kamion kamenja in peska. Poljčanski kamnolom nam je daroval 100 kubičnih metrov kamenja, Pomagajo nam iz Cezlaka, z bagrom in delavci je tukaj privatnik Ivan Skrbinek. S strokovne plati opravljajo delo zaposleni pri Gradinu iz Maribora z direktorjem Štefanom Zelkorn. V nekaj dneh so v ogromno luknjo pod hišo navozili 35 kamionov kamenja, vsaj 800 kubičnih metrov peska bo treba še pripeljati,« pravi gospodar Milan.
Plaz je v gozdno globel odnesel Hajdnikov vrt in sadovnjak, pod njim so padala tudi ogromna drevesa. Toda Haidnikovi upajo, da bodo hišo rešili, čeprav se je nekaj razpok pokazalo. Zdaj, menita Hajdnikova, se o plačilu niti ne pogovarjajo. »Vsi, na katere se po pomoč obrnemo, radi pomagajo in spoznanje, da v nesreči res nisi sam, nam veliko pomeni,« pravita še vedno pretresena zakonca Hajdnik.
VIR: Slavica Pičerko , Večer
FOTO: Plaz ob Hajdnikovi hiši (Večer)
20. november 1990
PRVI ZAPISI O USODI V POVOJNIH POBOJIH POBITIH BISTRIČANOV
“Odkrivanje” grobišč se je začelo že v začetku 80. let prejšnjega stoletja, a se je kmalu prekinilo. S tovrstno problematiko so se ukvarjali ljudje in društva zunaj pristojnih državnih organov; največ novinar in publicist Ivo Žajdela in Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Usodo nekaterih Bistričanov je Žajdela že 20. novembra 1990 opisal v Demokraciji. V posameznih občinah so v tistem času ustanovili občinske komisije, ki so se dela lotile na različne načine. V glavnem so kmalu prenehale delovati, ukvarjale so se predvsem z okoliščinami usmrtitev in manj z iskanjem ali preverjanjem zanesljivosti in označevanjem lokacij prikritih grobišč. Za kaj takega niti niso bile usposobljene, poleg tega so se ubadale s pomanjkanjem finančnih sredstev, strokovnjakov za posamezna področja in z odsotnostjo državnih institucij, ki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso znale, mogle ali hotele organizirati ter usmerjati raziskave prikritih grobišč.
VIR: Ferenc, Mitja Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 334
FOTO: Zasut vhod v rov (Alojz Vezjak)
V SLOVENSKI BISTRICI SO V OKRAJNI ZBOR PREDLAGALI LE NAJBOLJŠE
Ta teden je bilo v domu kulture v Slovenski Bistrici zborovanje volivcev iz Slovenske Bistrice, Šentovca, Vrhloge in Črešnjevca. Sestali so se z namenom, da bi izbrali kandidate za okrajni zbor. Predlagali so delavca tovarne “Impol”, tov. Primca, podpolkovnika JLA, tov. Bobičića, kapetana JLA, tov. Dabanovića, partizansko vdovo tovarišico Rozo Korenovo, aktivistko, tov. Ano Šoba, in še druge, torej res najboljše. Od predlaganih bi jih morali izbrati 9, toda niso se mogli odločiti, koga bi izpustili. Zato so ostali vsi predlogi na listi.
V razpravi pa so volivci izrazili željo, da bi radi zgradili novo osnovno šolo, kar pa brez pomoči okraja ne bo šlo. Tudi to zborovanje je bilo dobro obiskano in je zaradi tega tudi dobro uspelo.
VIR: -ef, Večer
POSKUSNA TEKMA BRAKOV-JAZBEČARJEV
Mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva je priredila v nedeljo. 20. novembra, v Slovenski Bistrici poskusno tekmo brakov-jazbečarjev s sledečim razporedom:
– 1. Ob 19. zvečer pred tekmo prijateljski sestanek in pomenek o lovskih vprašanjih.
– 2. Drugi dan ob 7. revija brakov jazbečarjev in visokonogih brak.
– 3. Nato tekma psov društva »Brak-jazbečar« (brakada, delo na krvnem sledu in roparicah, dresurne točke).
VIR: Mariborski večernik Jutra
DAVICA V SLOV. BISTRICI
Pred kratkim smo poročali, da je zbolela na davici hči oficiala P. Satlerja, sedaj je zbolela še deklica Anica Matičič. Ako bo epidemija zavzela še širši obseg, bodo morali zapreti naše šole.
VIR: Mariborski večernik Jutra
20. november 1925
PROŠNJA PROMETNEMU MINISTRSTVU V BEOGRADU
Okrajna zastopstva v Ptuju in v Rogatcu, kakor tudi vse občine med Pragerskim in Rogatcem, so vložile preko Velikega župana v Mariboru prošnjo Prometnemu ministrstvu v Beogradu, naj preuči možnosti in smiselnost gradnje nove železnice od Pragerskega do Rogatca:
»Kakor znano, se ima v najkrajšem času pričeti z zgradbo železnice Krapina–Rogatec. Premogovna družba Podlož – Hrastovec je že zgradila normalnotirno železnico v dolžini okroglo 6 km od Pragerskega do svojega premogovnika v Medvedcah, t. j. v smeri Pragersko–Rogatec. Od premogovnika v Medvedcah do Rogatca, kjer bi se spojila nova železnica s progo Rogatec–Krapina–Zagreb, je samo še okroglo 16 km razdalje. Železnica bi tekla preko Ptujskega polja, mimo Ptujske gore čez občine Majšperk, Stoperce, ob vznožju Donačke gore.
Železnica bi spajala dve važni progi Maribor–Ljubljana in Varaždin–Zagreb. Zveza iz Maribora do Zagreba po novi progi bi bila za 55 km krajša, kakor je sedanja zveza preko Zidanega mosta oz. za 80 km krajša, kakor ona preko Čakovca.
Nova proga Pragersko–Rogatec–Krapina–Zagreb bi zbližala gospodarsko zlasti mariborsko
oblast in sploh severno Slovenijo s Hrvatsko in njenim glavnim mestom. Prometu bi se odprli novi kraji med Pragerskem in Rogatcem, v katerih se nahajajo bogate zaloge lesa, premoga i.t.d.
Uverjeni smo, da bo javnost začeto akcijo z veseljem pozdravila, naše poslance pa prosimo, da se zavzamejo v Beogradu za ugodno rešitev.«
VIR: Tabor
