22. oktober
Danes goduje BERTA
Ime Berta izhaja iz nemškega imena Berta, ki ga razlagajo iz starovisokonemške besede berth v pomenu »bleščeč, slaven«.
Ženske različice imena: Alberta, Albertina, Berti, Bertica, Bertka.
Moške različice imena: Albert, Bert, Berti.
22. oktober
EVROPSKI DAN GLUHOSLEPIH
Evropski dan gluhoslepih od leta 2018 zaznamujemo 22. oktobra. Pobudo zanj je dala Evropska zveze gluhoslepih (EDbU), ki si že vrsto let prizadeva za popolno socialno vključenost ljudi z gluhoslepoto v vseh evropskih državah.
UREDILI MEDGENERACIJSKI CENTER
Kraj za iskanje družbe so v KS Pragersko – Gaj našli v nekdanjem zdravstvenem domu
Med kraje v Sloveniji, ki imajo svoj medgeneracijski center, se je vpisalo tudi Pragersko. Prostore v nekdanjem zdravstvenem domu, v katerih se bodo lahko družile različne generacije, so uredili v sodelovanju med predstavniki Krajevne skupnosti Pragersko – Gaj, tamkajšnjega društva upokojencev in turističnega društva. Ob pomoči slovenjebistriške občine so uredili tudi zunanjost stavbe.
“Ker smo letos na Pragerskem praznovali 70. obletnico obstoja društev, smo se s krajevno skupnostjo dogovorili, da bomo uredili prostore bivšega zdravstvenega doma. Finančno je pomagala krajevna skupnost, večja dela je opravila Komunala Slovenska Bistrica, za ostalo smo poskrbeli upokojenci in člani turističnega društva, s katerimi si delimo prostore, saj je stavba velika in prostorna. Manjka nam še oprema za razne dejavnosti, upam, da nam bosta pri tem pomagali občina Slovenska Bistrica in krajevna skupnost,” pravi pobudnik ureditve medgeneracijskega centra Zlatko Trebovšek, predsednik DU Gaj – Pragersko.
Slovesno odprtje, na katero so povabili tudi predsednika države Boruta Pahorja, so zaradi novega koronavirusa morali odpovedati, so pa pred kratkim pripravili dneve odprtih vrat. Popestrili so jih z društvenimi razstavami in predstavitvijo novega prapora. “V novih prostorih želimo predajati znanje, ki ga ni malo, tako svojim vrstnikom kot mlajšim sokrajanom in jim približati življenje različnih generacij. Zato bomo pripravljali različne rokodelske delavnice, tečaje, predvsem pa želimo dejavnost obogatiti s predavanji o zdravem načinu življenja in reševanju pogostih težav starostnikov ter sodelovati z mladimi in najmlajšimi,” napoveduje Trebovšek, ki tudi želi, da bi njihovi člani prostore sprejeli kot kraj, kjer bodo lahko pregnali osamljenost, poiskali želeno družbo in obogatili svoje dneve.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi (Brigita Ptičar)
1800 PREJEMNIKOV POMOČI
V prvi polovici letošnjega leta je Rdeči križ razdelil 35,55 tone materialne pomoči
V Slovenski Bistrici vse več ljudi prosi za pomoč pri plačilu položnic, vendar Rdeči križ nima namenskih sredstev za to obliko pomoči oziroma je odvisen od zbranih prostovoljnih prispevkov. V prvi polovici leta 2020 je zabeležil več kot 1800 prejemnikov materialne in nematerialne pomoči ter razdelil 35,55 tone materialne pomoči.
“Rdeči križ je 1098 osebam razdelil 26,5 tone osnovnih prehrambnih artiklov. 43 družinam v hudi socialni stiski je pomagal s plačilom položnic in računov (plačilo elektrike, ogrevanja, vode, zdravstvenega zavarovanja, šole v naravi in zdravstvenega letovanja otrok),” pojasnjuje Petra Hojnik, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica. Pri nakupu šolskih potrebščin so pomagali 145 otrokom. Poleg tega je na Debelem rtiču dvanajst otrok letovalo v solidarnostni akciji Engrotuš in enajst otrok v solidarnostni akciji Radia 1, med jesenskimi počitnicami pa bodo na zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču peljali 50 otrok.
Socialna dejavnost Rdečega križa je tako samoumevna, da mnogokrat ostaja delo številnih prostovoljk in prostovoljcev brez pravega družbenega priznanja, ki pa je v teh težkih časih in razmerah še toliko bolj pomembno. Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica nudi pomoč potrebnim: oblačila in obutev, pohištvo, gospodinjske pripomočke, šolske potrebščine, igrače, prehrambne in higienske izdelke ter drugo. Pri teh dejavnostih sodeluje 275 prostovoljk in prostovoljcev. Skladišče Rdečega križa (v prostorih gasilskega doma PGD Slovenska Bistrica) je odprto vsak torek od 9. do 13. ure in vsako sredo od 12. do 16. ure.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Povpraševanje po paketih je povsod visoko (Andrej Petelinšek)
3. VOŠNJAKOV POHOD
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Krajevna skupnost Impol sta v soboto, 22. oktobra, uspešno izvedla 3. Vošnjakov pohod. Na pot po Visolskih gričih do Vošnjakove kleti se je namreč odpravilo več kot 100 pohodnikov.
V družbi ljudskih pevcev Vaberških fantov, harmonikarja ter recitatorja in folklore KUD-a Alojza Avžnerja Zgornja Ložnica jih je pot vodila mimo nekdanjega Bovhovega mlina, Tomazinijeve žage in Pajerjevega štoka.
Nato so obiskali domačiji Gaberc in Lerher, se podali do Kosove kleti, in pohod zaključili v Vošnjakovi oziroma sedaj Pergerjevi kleti. Udeleženci so obenem na zanimiv način spoznavali zgodovino in dediščino teh krajev.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Lidija Zafošnik Ajd
ČISTILNA NAPRAVA PRAGERSKO V POSKUSNEM OBRATOVANJU
Objekti primarne kanalizacije s čistilno napravo Pragersko v poskusnem obratovanju
Izgradnja primarne kanalizacije s čistilno napravo Pragersko za štiri bližnja naselja Zgornja Polskava, Spodnja Polskava, Pragersko – Gaj in Leskovec – Stari Log je zaključena. Vsi objekti so v poskusnem obratovanju, izvajajo le še kontrolo delovanja naprav.Uradno odprtje naložbe bo predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Predstavniki občine Slovenska Bistrica, izvajalca Hidroinženiringa, nadzornika IEI Maribor in Komunale Slovenska Bistrica so podrobnosti kohezijskega projekta predstavili v četrtek, 22. oktobra, na novinarski konferenci v prostorih krajevne skupnosti Pragersko – Gaj. Župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar je povedal, da je naložba vredna 7 milijona evrov.
Zgradili so 18 km gravitacijske kanalizacije, pet črpališč, 1,7 km tlačnih vodov, 5 km vakuumske kanalizacije, vakuumsko postajo in čistilno napravo za 6600 populacijskih enot.
Občani se bodo na primarno gravitacijski sistem naselij Zgornja Polskava, Spodnja Polskava, Leskovec in Stari Log ter na primarni sistem vakuumske kanalizacije naselja Pragersko priključili najkasneje do 31. januarja 2016, na primarni sistem vakuumske kanalizacije naselja Gaj pa do 1. maja prihodnje leto. Po novinarski konferenci so si novinarji v družbi investitorjev, izvajalca in nadzornika del skupaj ogledali čistilno napravo Pragersko.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
22. oktober 1991
»MALEGA BORŠTNIKA NE DAMO!«
Stane Gradišnik pojasnjuje
O nekaterih informacijah, češ da Malo Boršnikovo srečanje poslej ne bo zgolj v Slovenski Bistrici, marveč se bo selilo sosednjih občinah Maribora, pravi Stane Gradišnik iz bistriške zveze kulturnih organizacij: »Malega Borštnikovega srečanja ne damo. Iz Maribora je slišati, kot da smo ga odpovedali, vendar to ni res. Letos se bomo že štirinajstič pridružili srečanju gledališčnikov v Mariboru in že načrtujemo, kako zaznamovati jubilejno srečanje.« Res pa je, da zaradi pomanjkanja denarja in tudi zato, ker so predstave za mali bistrški oder prezahteven zalogaj, letos v Slovenski Bistrici ne bo gostovanja poklicnih igralcev.
Zato pa bodo kulturni delavci Slovenske Bistrice v času Borštnikovega srečanja odprli prenovljeno drugo nadstropje bistriškega gradu, kjer bo imela vidno mesto Tomažičeva soba. »Jože Tomažič s Tinja je bil velik pisatelj, gledališčnik in prosvetar in menimo, da je prav zdaj čas za poklon temu našemu rojaku.«
Bistrški osnovnošolci si bodo v tem tednu v Celjskem ljudskem gledališču ogledali predstavo Škrlatni otok.
VIR: (ps), Večer
NOVA TRGOVINA V ZGORNJIH POLJČANAH
Prebivalci Zgornjih Poljčan so si končno oddahnili, saj lahko že nekaj dni kupujejo živila, zelenjavo in mlečne izdelke v novi samopostrežni trgovini. Svoj prostor je našla v novem stanovanjskem bloku sredi Zgornjih Poljčan, prodajni prostori pa merijo sto kvadratnih metrov. Pri poljčanski Preskrbi, le-to je trgovina stala okoli 21 milijonov dinarjev, pravijo, da se je promet precej povečal, računajo pa, da bo kupcev kmalu še več.
VIR: (am), Večer
NE Z RAKETAMI, ZATO PA S KANONI
Pred 75 leti je bilo na slovenskem Štajerskem prav gotovo več vinogradov kot dandanes. Ali je bilo vino tedaj boljše ali slabše, nam ne gre presojati. Toda toča je hodila nad vinograde kakor vse dni prej in poslej. Zato so že leta 1896 pri Slovenski Bistrici postavili prva strelišča proti toči — kdo bi si bil to mislil
Vrli slovenski narodnjak dr. Josip Vošnjak iz Slovenske Bistrice se v Mohorjevem koledarju za leto Gospodovo 1901 poleg običajnega pisanja spominov loti časnikarskega poučno poljudnega sestavka o streljanju proti toči. Tisti, ki dandanes mislijo, da so z ‘brambo proti toči uganili nekaj čisto novega, bi ob prebiranju Vošnjakovega pisanja najbrž kar malo debelo gledali.
»Pred dvema letoma sem poročal v koledarju, da smo na južni strani Pohorja začeli streljati proti toči in da so se poskusi prav dobro obnesli. Tudi v poslednjih dveh letih smo v Visovljah nad Slovensko Bistrico ostali brez toče, dasi se je v mnogih krajih vsipala in hudo poškodovala vinograde in polja. Torej se nam po pravici zmirom bolj utrjuje vera, da res streljanje, ako se vrši po pravem načinu, tako vpliva na vihar in oblake, da se v njih ne dela toča, ampak se vsuje le dež.«
Tako začenja dr. Josip Vošnjak svojo razlago v Mohorjevem koledarju leta 1901.
Uspehi streljanja
Bojda so na tedaj Slovenskem že na več krajih postavili strelišča proti toči. Slovenski poskusi so, kot piše Vošnjak, vzbudili veliko pozornost po svetu in so jeli iz mnogih dežel, celo z Ruskega, spraševati, kako naj se strelja proti toči.
V naših krajih so se te obrambe oprijeli po vzoru Italijanov, ki so zlasti v Zgornji Italiji v vinorodnih krajih ob prelomu stoletja postavili več kot 2000 strelišč. Seveda je v Itliji kmetom pomagala vlada, medtem ko so na Avstrijskem morali nositi vse stroške sami.
Pri Slovenski Bistrici so prva strelišča stala že točno pred 75 leti — leta 1896. Vošnjak piše, da so Bistričane jeli kmalu posnemati tudi drugod. Leta 1900 je bilo okoli Gradca že 13 strelišč, medtem ko so jih je že dve leti prej imeli okoli Maribora nad sto.
Ne rakete, ampak kanoni
Rakete so bile pred 75 leti še stvar domišljije in jih je uporabljal le Jules Verne v svojih romanih. Zato pa so bili na voljo kanoni. V Bistrici so v glavnem uporabljali Lorberjeve možnarje iz Žalca, in sicer manjše, 25 centimetrov visoke, v katere so nasuli 7 do 8 dekagramov smodnika in so imeli dva metra dolge cevi. Kasneje pa so začeli delati načrte za strelišča z možnarji, ki bi imeli štiri metre dolge cevi in bi ustrelili dvakrat do trikrat v minuti.
Strokovno mnenje ob postavitvi strelišča priporoča, da naj se na primernem, nekaj vzvišenem kraju postavi utica iz desk, ne predaleč od hiše, iz katere se oskrbuje streljanje. Utica naj je do 3 metre dolga in 2 metra široka. V enem kotu naj stoji železna cev na leseni podlagi in štrli skozi streho. V drugem kotu pa so posode s smodnikom. Zaradi varnosti mora biti med obema prostoroma stena. Zakaj lahko se zgodi, da pri streljanju odleti zažigalec stran od možnarja. Tako se je namreč dogodilo Vošnjaku leta 1998, ko se mu je vžgalo tri kilograme smodnika v posebni posodi. Eksplozija je raztrgala steno in jo s strelcem vred vrgla na sredo vinograda.
VIR: J. Cundrič, Večer
FOTO: Strelišča proti toči na prelomu stoletja (Večer)
MELIORACIJA TREH POTOKOV
To bo ena prvih nalog novega OBLO Slovenska Bistrica − Sadjarstvo in živinoreja v prihodnje najvažnejša v kmetijstvu občine
Pretekli teden je tudi vsek devet kmetijskih zadrug v občini Slovenska Bistrica zaključilo s svojimi polletnimi občnimi zbori. Nekatere zbore so sicer zaradi slabe udeležbe morali ponoviti, toda povsod so najprej predlagali kandidate v zbor proizvajalcev, nakar so govorili še o važnih kmetijskih in gospodarskih vprašanjih zadruge.
Na zborih so mnogo razpravljali o melioracijskih delih na potokih Polskava, Ložnica in Oplotnica. O tem vprašanju so seveda že mnogo govorili na zborih volivcev in kaže, da bo novi ObLO to vprašanje moral urediti med prvimi. S tem da bodo regulirali im meliorilai te tri potoke, bodo pridobili nove površine, pa tudi kakovost krme se bo mnogo izboljšala, posebno zdaj, ko nameravajo v občini Slovenska Bistrica še posebej skrbeti za živinorejo. Zdaj gojijo sivorjavo pasmo, pravijo pa, da ta ne ustreza in da se bo treba odločiti za novo vrsto živine.
Sicer pa so na zborih razpravljali tudi o sadjarstvu, odkupu in odkupnih cenah ter o strojnem odseku in prirejanju kuharskih in šiviljskih tečajev za mladino v zimskem času.
VIR IN FOTO: Z. I., Večer
OGLAS ZA TUJSKE SOBE
Hotel Majcen s Pragerskega je 22. oktobra 1938 objavil oglas za svoj hotel.
VIR: Večernik
OBSOJEN JE BIL NA DOSMRTNO JEČO
Marca in aprila 1932 so Zgornje– in Spodnjepolskavčane, Bukovčane in krajane sosednjih krajev močno preplašili številni požari.
Po približno dveh mesecih pa so orožniki le prijeli požigalca, 22-letnega hlapca Albina Tergleca, ki je delal pri kmetu Antonu Vrečku, po domače pri Lesjaku na Bukovcu. Terglečeva mati je bila kočarica, Albin je šel po očetovi smrti služit za
hlapca. Gospodar Vrečko ga je opisal kot pridnega delavca.
Terglec je med zaslišanjem priznal 20 požigov. Orožniki so ga vodili od pogorišča do pogorišča, beležili njegova priznanja in ga ščitili pred razjarjenimi ljudmi, ki so ga hoteli linčati. Povedal je, da je požigal zato, da bi pomagal ljudem do novih poslopij, in ker uživa, ko vidi požar in gleda, kako ga skušajo preplašeni ljudje pogasiti. Pridno in pogumno je pomagal gasiti tudi sam; bil je celo član občinske požarne brambe.
Orožniki so Tergleca dalj časa sumili, da je požigalec on, čeprav se je spretno skrival in maskiral svoje početje. Opazovali so ga in zasledovali. Tudi v noči na 25. april, ko se je Terglec prijavil za nočno stražo, so sledili vsakemu njegovemu koraku. Orožnik, ki je oprezal za njim v bližini Vrečkove domačije, je opazil ogenj v čebelnjaku in spoznal moškega, ki je pritekel iz njega in vpil: »Gori, gori!« Bil je hlapec Albin Terglec. Aretiral ga je in požigalec je priznal, da je ogenj podtaknil on.
Veliki kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je oktobra 1932 Albina Tergleca obsodil na dosmrtno ječo. Umrl je leta 1934.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 321; Večernik
ZAKLJUČEK MANEVROV MARIBORSKE IN CELJSKE GARNIZIJE
Z ramo ob rami
Z večdnevnih manevrov se je danes vrnila mariborska garnizija, kateri je poveljeval komandant mariborskega polka, polkovnik Čedomir Stanojlović, dočim je celjski garniziji, ki je bila izpopolnjena z oddelkom kolesarskih čet iz Ljubljane in konjiško artiljerijskimi eskadroni iz Slovenske Bistrice, poveljeval generalštabni brigadni general Živko Stanisavljevič, komandant mesta Maribora. Obema vojskam a so bila dodeljena po tri letala zagrebškega zrakoplovnega polka.
Središče manevra je bila linija Slovenska Bistrica – Sv. Križ – Konjice. Celokupni manever pa je vodil divizijski general Sava Trifkovič ob asistenci generalštabnega polkovnika Lava Rupnika. Razvoj čet je pazno zasledoval tudi komandant armije, armijski general Matić iz Zagreba, ki se je o sposobnosti in vztrajnosti oficirjev in vojaštva izrazil zelo pohvalno.
Prvega dne je bilo opaziti premoč celjskih oddelkov pri Vrholah, od koder so neprestano napadali obrambne pozicije mariborskih čet in jih prisilile k umiku na glavno linijo Sv. Križ – Šmidberg. Toda mariborske čete so z vehementnim jurišem preprečile obkoljenje svojega desnega krila ter z veliko požrtvovalnostjo za vrnile pretečo nevarnost.
Napori obeh garnizij so bili nadčloveški. Nekateri celjski oddelki so prehodili 38 km v popolni opremi v enem dnevu in vztrajali budno na položajih noč in dan. Manever je bil težka preizkušnja za častnike in vojaštvo, ki so dokazali, da so utrjeni in v prenašanju naporov ter požrtvovalnosti nenadkriljivi. V najtežjih dneh balkanske in svetovne vojne ojekleneli, zaslužni in z odlikovanji priznani oficirji so z veseljem vodili mlade čete, ki obetajo prav toliko, kakor stari borci, ki so žrtvovali za svojo domovino vse najdražje. Prvič se je v zelenem Štajerju pod jugoslovansko trobojnico pomikala v strnjenih bojnih vrstah vojska, v kateri so rame ob ramenu korakali Slovenec, Srb, Hrvat v zavesti, da so nerazdružljivi in da je zemlja, ki so jo gazili izmučeni in izčrpani, last njih vseh.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je pravnik, publicist in minister IVAN ŽOLGER
Prof. Ivan Žolger se je rodil 22. oktobra 1867 na Devini pri Slovenski Bistrci.
Študiral je pravo v Parizu (Francija) in Gradcu (Avstrija), kjer je od leta 1902 delal tudi v predsedstvu vlade. Leta 1915 je ustanovil ustavnopravni oddelek in bil tudi njegov predstojnik. Leta 1917 je postal minister brez listnice, z nalogo pripraviti ustavno reformo monarhije, a je čez leto dni odstopil. Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) ga je maja 1918 kot Slovenca na najvišjem položaju v Avstrijski državi predlagala za predsednika Narodne vlade. Novembra 1918 je bil pripravljen sprejeti nalogo in Narodna vlada ga je postavila za predsednika upravne komisije v oddelku za notranje zadeve. Po predlogu komisije je izdelal Načrt začasne uprave in ustave za Slovenijo.
Med letoma 1919‒20 je bil glavni zastopnik Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) na prvi skupščini Društva narodov v Ženevi (Švica). Obravnaval je vprašanja, s katerimi se je ukvarjal v državni upravi, med drugim je obdelal tudi avstrijsko-ogrske poravnave.
Diplomatsko udejstvovanje in profesura sta Žolgerju prinesla članstvo pri Stalnem meddržavnem razsodišču v Haagu (Nizozemska).
Na podlagi opravljenega dela, je leta 1918 dobil naziv rednega profesorja na Dunajski univerzi (Avstrija), podeljen pa mu je bil tudi plemiški naziv. V Slovenski Bistrici so po njem poimenovali ulico.
Ivan Žolger je umrl 16. maja 1925 v zdravilišču Lassnitzhöhe pri Nestelbachu na avstrijskem Štajerskem, pokopan je na Dunaju (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
