23. maj
Danes goduje RENATA
Ime Renata izhaja iz latinskega imena Renata, to pa iz latinske besede renata v pomenu besede »ponovno rojena, prerojena«. Prvotno so to ime radi dajali pogankam, ki so se dale krstiti, s čimer so po krščsnskem prepričanju zaživele v novo življenje; so bile torej prerojene.
Ženske različice imena: Renate, Renati, Renatka, Rene, Reni, Nata.
Moške različice imena: Renat, Renato, Rene.
23. maj
V RADGONI SE UPREJO SLOVENSKI VOJAKI 97. PEŠPOLKA
Upor se je začel 23. maja 1918 tako, da so se najprej uprli vojaki nadomestnega bataljona, nato pa še alarmska kompanija 2/XL. marškompanije in nadomestna kompanija. To se je zgodilo približno ob 22. uri. Boji med uporniki in enotami pod poveljstvom komandanta polkovnika Kornmülerja so potekali preko cele noči do 4. ure zjutraj.
24. maja 1918, približno ob 8. uri zjutraj je v Radgono vkorakal intervencijski oddelek pod poveljstvom generalmajorja Herzmanskega. Takoj je bilo ustanovljeno naglo sodišče, ki je pričelo z delom. Med zasliševanjem vojakov so zasliševalci grozili, da bo ustreljen vsak 10. mož, če ne bodo odkriti povzročitelji upora. S preiskavo so odkrili 10 upornikov, katere so postavili pred naglo sodišče. To so bili: četovodja Andrej Melihen iz Srpenice, korporal Rudolf Ukovič iz Hrušice pri Podgradu, korporal Anton Žvab iz Šepulj pri Sežani, vojak Marko Fraj iz Motovuna, vojak Peter Hvala iz Pečin na Šentviški planoti, vojak Liberat Velan iz Pazina, vojak Giovanni Maniaccio iz Gorice, vojak Riccardo Wrech iz Tržiča (Monfalcone), vojak Karel Šuligoj in vojak Franc Kramer.
Melihen in Ukovič sta bila postavljena pred naglo sodišče 27. maja 1918 in bila obsojena na smrt z ustrelitvijo. Sodba je bila izvršena še isti dan ob pol osmih zvečer. Pisatelj France Bevk (tedaj priča dogodkom) je ustrelitev upornikov takole opisal. Ob zunanjem zidu Kodolitscheve vojašnice, blizu vhoda na dvorišče, so zabili v tla nekaj tramov, nanje počez nabili deske, v prazen prostor med deskami in steno pa so nasuli zemlje in peska. Pred to ozadje so postavili velik kol, na katerega so pritrdili železen kavelj. Obsojenca so pripeljali v spremstvu profosa in oboroženih vojakov. Vojaštvo tistih edinic, iz katerih so bili uporniki, je moralo neoboroženo stati v četverokotu okoli morišča in za krvav spomin gledati usmrtitev. Ko je pred puškami stal Ukovič, si ni dal zavezati oči in vzkliknil: Živel Slovenec in Hrvat. Tako je padel.
Dva dni kasneje, 29. maja 1918 je bilo obsojenih in ustreljenih naslednjih šest upornikov. Na poti na morišče so peli. Zadnja dva osumljena (Šuligoj in Kramer) sta bila predana rednim sodiščem, saj je 1. junija 1918 generalmajor Herzmansky razpustil naglo sodišče.
Najbrž pa je manj znano dejstvo, da so posmrtne ostanke žrtev leta 1935 prenesli iz tedanje Avstrije in jih pokopali na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni. Tako je bil 30. maja 1935 ob 11:30. uri dopoldan slovesen pogreb posmrtnih ostankov slovenskih vojakov. Ob isti priložnosti so v skupni grob položili tudi Maistrove borce, padle v bojih za Radgono leta 1919. Vabilo iz tistega časa priča, da je šlo za slaven in domovinsko naravnan dogodek.
GLASBENA ŠOLA DOBI SIMBOLNO DARILO
Simbolični darilni ček v višini 8.300 evrov je bil šoli v okviru 100-letnice lionizma slavnostno predan 23. maja 2017 na zaključnem nastopu solistov v dvorani bistriškega gradu. Ravnateljici Radmili Bikić Magdić sta ga izročila predsednik Lions kluba Slovenska Bistrica Peter Kosi in podpredsednica Sergeja Repič. Zbrana sredstva je glasbena šola v koledarskem letu 2017 namensko uporabila za nabavo novih glasbil.
VIR: 70 let Glasbene šole Slovenska Bistrica
FOTO: Od leve: Radmila Bikić Magdić, ravnateljica GŠ in Sergeja Repič, podpredsednica Lions kluba
(Arhiv GŠ Slovenska Bistrica)
NA ZGORNJI LOŽNICI ŽE DVE DESETLETJI GOJIJO LJUDSKE PLESE
Na današnji dan, v soboto, 23. maja 2015, so na Zgornji Ložnici s slavnostno akademijo obeležili 20 let delovanja folklorne skupine Alojza Avžnerja. Na začetku so ljudske plese, šege in navade uprizarjali s pesmijo in plesom člani odrasle skupine, mlajši pa so se pridružili pred tremi leti.
Ložniški folkloristi nastopajo v slovenskem prostoru, kjer se povezujejo z drugimi plesnimi skupinami, nastopajo pa tudi izven meja. Plešejo gorenjske, štajerske, prekmurske, koroške in belokranjske plese. Na sobotni prireditvi so s pesmijo in plesom predstavili poročne običaje, ki so bili nekoč značilni za kraje pod Pohorjem.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Denis Rožan
15-LET VDC POLŽ ENOTA SLOVENSKA BISTRICA
V četrtek, 23. maja 2014, je že tradicionalno odprl vrata tudi drugim obiskovalcem Varstveno delovni center Polž iz Slovenske Bistrice, ki že pet let deluje na Kolodvorski ulici. In kaj sploh pomeni kratica Polž? Ker gre za varovance, ki imajo duševne in nekateri tudi fizično omejene gibalne sposobnosti, pomeni kratica Polž pomagamo osmisliti leta življenja.
V začetku, leta 1997, je bila enota ustanovljena v okviru Osnovne šole Minke namestnik Sonje, od leta 2004 je ena izmed enot regijskega centra VDC Polž Maribor. Pred petimi leti so se preselili v nov objekt z velikimi delavnicami, v katere so iz starih prostorov prenesli toplino in razumevanje.
Dnevni varstveno delovni center obiskujejo varovanci iz bistriške in okoliških občin, kjer opravljajo dela za kooperante in izvajajo lastni program, vendar po načelu njihovih želja in sposobnosti. Tako eni pakirajo gobice, drugi sestavljajo objemke, učijo se tkanja na statvah, izdelujejo izdelke iz naravnih materialov, svoje lastne izdelke pa prodajajo v centru, na sejmih in stojnici v Mercatorju.
Ustanovili so razne interesne aktivnosti in krožke, prirejajo izlete, praznovanja, obiskujejo gledališke in filmske predstave, sodelujejo na likovnih kolonijah ter športnih tekmovanjih. Ustanovili pa so tudi glasbeno skupino Navihanci, saj glasba ne pozna ne starosti in ne meja. Njihov moto je vseživljenjsko učenje, druženje z drugačnim socialnim okoljem ter vrstniki z osnovnih šol pa bogati dojemanje sveta in življenja.
VIR in FOTO: Studio Bistrica
TUDI BISTRIČANI POMAGAJO POPLAVLJENIM V BIH IN SRBIJI
Kot je znano, so Srbijo in Bosno in Hercegovino prizadele katastrofalne poplave. V Sloveniji poplavljenim pomagajo številni posamezniki in organizacije, med njimi krovni humanitarni – Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas. Pomoč zbira tudi območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica.
Kot je povedala sekretarka združenja Marija Bračič, je odziv Bistričanov zelo dober. Sicer pa je prizadetim na poplavljenih območjih v Bosni in Hercegovini pomagal tudi slovenski policijski helikopter z dvema ekipama, v eni izmed njiju je bil tudi Tomaž Lončar iz Slovenske Bistrice.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Policija
MEDNARODNI ATLETSKI MITING
Na današnji dan, 23. maja 2010, je v Slovenski Bistrici potekalo mednarodno atletsko tekmovanje za veliko nagrado zavarovalnice Vzajemna, ki je veljalo tudi za Stepišnikov memorial. Prireditelj, AD Almont Slovenska Bistrica, je pogrešal nekatere najboljše slovenske atlete in atletinje, tako da so največ prvih mest osvojili predstavniki Hrvaške.
Najbolj zadovoljni sta domov odhajali Marina Tomič (AD Kladivar) in Sabina Veit (AD Štajerska). Še zlasti Tomičeva, ki je s časom 13,27 na 100 m ovire izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni.
V suvanju krogle, ki je veljalo za paradno disciplino mitinga, so nastopili štirje atleti, ki imajo osebne rekorde krepko prek 20 m. Toda očitno še niso najbolje pripravljeni na novo sezono, saj so gledalci videli le tri dosežke prek 20 m, in, zanimivo, vsi trije so bili enako dolgi – 20,06 m. Po dvakrat je orodje tako daleč sunil Srb Asmir Kolašinac, enkrat pa Hamza Alić iz BiH. Miran Vodovnik se je moral zadovoljiti s četrtim mestom z zanj skromnim rezultatom 18,89 m.
VIR: Večer
DOBRA IZTOČNICA ZA MLADINSKI CENTER
Doslej je prireditve obiskalo tisoč mladih – Prihodnje leto še več kakovostnih prireditev in novih lokacij
V nedeljo, 23. maja 2004 so mladi Bistričani zaključili Festival ljubezni. V festivalskih dneh je kulturne, zabavne, izobraževalne in športne prireditve obiskalo tisoč mladih. Tomi Godec, vodja organizacijskega odbora Festivala ljubezni Slovenska Bistrica, je povedal, da festival organizirata Društvo za razvoj mladinskega centra in Klub študentov Slovenska Bistrica. “Festival je nov, čeprav imamo z njim desetletne izkušnje, predtem smo namreč organizirali Dan ljubezni,” je dodal Godec.
Za bistriški festival je značilno, da kulturo in zabavo povezuje s koncerti in športom. “Pripravili smo ga predvsem zato, da bi združili mlade ljudi in da meščanom predstavimo svoje dejavnosti. Prepričan sem, da je festival nakazal smer, kako naj deluje bodoči mladinski center. Prireditve v prihodnjem letu bodo še kvalitetnejše in bolj množične. Želimo predstaviti vsa gibanja v mestu in želimo si, da bi se mladi še bolj odzivali. Računam, da bodo v novem mladinskem centru delali tudi bendi in delo v centru bo organizirano tako, da bodo svoj prostor v njem našle različne skupine mladih, upam, da bodo prišli ljudje iz neformalnih skupin, bendi in umetniki. Moram povedati, da mladi Bistričani nimajo svojega prostora, zdaj živi tako imenovana gostilniška kultura. Prva faza centra bo zaključena oktobra, odprli bomo pritličje, v njem bosta cyber cafe in večnamenska dvorana z multimedijskim centrom,” je povedal Tomi Godec.
Ker nekateri mladi Bistričani sedanjemu društvu za razvoj mladinskega centra očitajo političnost, je Godec to komentiral z besedami: “Klub študentov in društvo sta nepolitična subjekta. SMS je bolj ali manj le garant, da bodo Bistričani dobili prostor, SMS se je angažirala in v političnih in oblastnih krogih vplivala, da je občina začela obnavljati staro hišo na Trgu svobode. Stranka mladih je bila prva, ki je opozorila na probleme mladih, SMS je torej le medij, ki povezuje mlade in lokalno oblast.”
Ker se festival zaključuje, je že možno govoriti o uspehih. Tomi Godec je prepričan, da so mladi opozorili na potenciale, ki jih imajo, opozorili pa so tudi na nove lokacije, ki so primerne za zabavo, šport in kulturo. Festival jim je uspelo speljati s 3,5 milijona tolarjev, denar so dobili od sponzorjev in donatorjev, nekaj pa sta prispevala še klub študentov in društvo za razvoj mladinskega centra.
VIR: Zdenko Kodrič
FOTO: Tomi Godec (Facebook)
OBNOVLJEN PARK ZA KNJIŽNICO
V petek, 23. maja 1997, so predali namenu obnovljeni park za knjižnico. Prenove pomembnega mestnega parka iz preteklega stoletja, takrat v lasti Pongratzeve mestne gospoščine, se je leto pred tem lotil Grad Slovenska Bistrica.
Obnovili so zidano lopo, dva metra visoko obzidje, ki obdaja park, obnovili okoliške fasade in klopi v parku in na novo pozelenili parkovne površine. Pozidali so tudi vhodna vrata, iz Ozke ulice pa ponovno odprli pred leti zazidani vhod.
Na prireditvi je nastopil pihalni orkester Glasbene šole Maribor, enota Slovenska Bistrica, in glasbena skupina Orleki.
VIR: Večer
FOTO: Arhiv ZZK Slovenska Bistrica
DAMIR TKAVC V VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE
Uspehi učencev oddelka Glasbene šole v Slovenski Bistrici so v tem obdobju postali odmevni. Uspešno delo učiteljev se je odražalo tudi na prvih glasbenih tekmovanjih. Obdobje med leti 1983 in 1990 so tako zaznamovali Peter Kruder, Sergej Mlakar (mentor Dalibor Bernatovič), Jakob Felzer in trio klarinetov v sestavi Jakob Felzer, Zmago Tkavc in Evgen Likl (mentor Andrej Šmon) ter Boštjan Jazbec, Damir Tkavc (mentor Janez Kopše). Med temi uspešnimi tekmovalci pa nedvomno izstopa Damir Tkavc, ki je na 14. republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe leta 1985 prejel vseh 100 točk in ostaja edini s to oceno v dosedanji zgodovini Glasbene šole Slovenska Bistrica. Izbrali so ga tudi za nastop na Reviji mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekala 23. maja 1985 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije.
VIR: 70 let Glasbene šole Slovenska Bistrica
FOTO: Damir Tkavc v Slovenski filharmoniji, pri klavirju Tatjana Dvoršak (70 let Glasbene šole Slovenska Bistrica)
V MAKOLAH 400 TEKMOVALCEV V PRVI POMOČI
V Makolah je bilo tekmovanje ekip prve pomoči in civilne zaščite za območje občine Slovenska Bistrica. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo skupaj 60 ekip z več kot 400 člani. Med ekipami mladih članov RK je bila najuspešnejša skupina osnovne Minka Namestnik Sonja iz Slovenske Bistrice, med članskimi ekipami pa sta največje število točk osvojili skupini Konstruktorja TOZD Granit in krajevne skupnosti št. 13 iz Slovenske Bistrice.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Večer
VODSTVO ŠOLE PREVZAME FRITZ GERL
23. maja 1941 je prevzel vodstvo osnovne šole na Spodnji Polskavi komisarični šolski vodja Fritz Gerl, ki je imel sedež na Zgornji Polskavi, pouk v nemškem jeziku pa je se začel 28. maja 1941. Gerla je nasledil Ernst Vasovec, sudetski Nemec, ki je ostal na šoli do 2. septembra 1944, ko se je na ukaz tukajšnjih terenskih aktivistov OF odselil.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 310
Rodil se je duhovnik in politik ANTON JEROVŠEK
Dr. Anton Jerovšek se je rodil 23. maja 1874 v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Predstavlja izrazito osebnost med štajerskimi Slovenci.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici je končal še gimnazijo in bogoslovje v Mariboru, kjer je bil leta 1887 tudi ordiniran. Po krajšem kaplanovanju v Vojniku je odšel v Rim, kjer je doktoriral iz cerkvenega prava na gregorijanski univerzi (1900). Po vrnitvi v domovino je kot škofovski tajnik delal najprej v Mariboru, od leta 1903 pa je bil stalno nameščeni profesor za verouk na mariborski realki.
Leta 1911 se je upokojil. V tem času je prevzel vodstvo tiskarne sv. Cirila in jo dvignil na solidno raven.
Ves čas je sodeloval pri prosvetnih in gospodarskih organizacijah kot so: Spodnještajerska ljudska posojilnica, Zadružna zveza, Zadružna gospodarska banka.
Po končani 1. svetovni vojni je bil aktiven član Narodnega sveta v Mariboru, član mestnega sosveta, po volitvah leta 1921 pa član mestnega sveta. Imel je največ zaslug, da so se stranke združile v enotno fronto ob volitvah leta 1924. Ves čas je pridno objavljal svoje članke v Straži, Slovenskem gospodarju in drugje.
Anton Jerovšek je umrl 31. oktobra 1932 v Mariboru. Pokopn je na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je štajerski deželni glavar FERDINAND MARIJA I. ATTEMS
Ferdinand Marija I. grof Attems se je rodil 22. januarja 1746 očetu Ignacu Mariji II. Attemsu in materi Mariji Jožefi grofici Attems, rojeni Khuen von Belasy (*1721 †1784).
Ferdinand Marija I. je bil državni grof Attems, baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški, gospod Bistrice (gradu), Brežic, Vurberga, Freihofa (‘Gornji Dvor’ na Prešernovi na Ptuju), Rajhenburga in Turna (oboje Brestanica), Hartenštajna, Podčetrtka, Olimja, Dornave in Markovcev. Že v baročno protokolarnem naslovu razberemo velik ugled deželnega glavarja Ferdinanda Marije, ki je bil že od leta 1778 v stanovskem zboru, od leta 1782 pa poslanec v deželni vladi.
Leta 1801 ga je cesar Franc II. imenoval za štajerskega deželnega glavarja, ravno v času francoskih bojev. Takrat se je Ferdinand I. izkazal za preudarnega in požrtvovalnega glavarja.
Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina.
Leta 1805 je grof Ferdinand I. kupil grad leta 1782 ukinjenega pavlinskega samostana Olimje. V njihovi posesti je ostal do konca 2. svetovne vojne.
Leta 1811 je kupil dvorec Leslie v Gradcu, v katerem je nadvojvoda Ivan ustanovil deželni muzej. Bil je tudi med ustanovitelji risarske akademije v Gradcu leta 1819 in podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov.
Poročen je bil z baronico Mariano Gall Gallenstein, s katero je imel sina Ignaca Marijo III. Attemsa.
Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
