24. september
Danes goduje NADA
Ime Nada je slovansko. Povezuje se z besedo nada, nadeja v pomenu »up, upanje«.
Ženske različice imena: Nadežda, Nadi, Nadia, Nadica, Nadija, Nadika, Nadin, Nadina, Nadine, Nadislava, Nadja,Nadježda, Nadjuša, Nadka.
Moški različici imena: Nadej (unikatno), Nenad.
24. september
USTANOVLJENA SLOVENSKA DOMOBRANSKA LEGIJA
Neposredno po italijanski kapitulaciji so predstavniki predvojnih političnih strank v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 objavili ustanovitev Slovenske domobranske legije. Imela je tri bataljone, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, vaških straž, Legije smrti, Jugoslovanske vojske v domovini, pa tudi bivših partizanov. 30. septembra so oblast prevzeli Nemci, ki so SDL preimenovali in reorganizirali v Slovensko domobranstvo. Nemci, ki so septembra 1943 Ljubljansko pokrajino umestili v svojo operativno cono za Jadransko primorje, so pobudo za ustanovitev Slovenskega domobranstva sprejeli zaradi pomanjkanja lastne vojske.
Domobranska vojska je imela ločeni slovenski in nemški štab, ki je bil pomembnejši in je bil podrejen generalpolkovniku SS in poveljniku policije Erwinu Rösenerju, ki je neposredno poročal poveljniku SS, Heinrichu Himmlerju. Domobranci so bili oboroženi, obskrbovani in plačani od strani Nemcev, in ko so bili razporejeni na terenu, so bili vedno pod nemškim poveljstvom. Domobranska vojska je delovala kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar je imela omejeno avtonomijo in je sprva delovala kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in vodili večino protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev. Določeno samostojnost pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon Vuka Rupnika, ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Število domobrancev je postopoma naraslo na približno 15.000.
Pri ustanovitvi Slovenskega domobranstva sta sodelovala predvsem podpolkovnik Ernest Peterlin in general Leon Rupnik.
KONCERT OKTETA PLANIKA IN BIG BANDA
Ob jubileju koncert z Big Bandom
Častitljivih 40 let delovanja je oktet obeležili s koncertom v četrtek, 24. septembra, na zunanjem prizorišču Bistriškega gradu. “Povabili smo Big Band Slovenska Bistrica, ki deluje tri leta, člani zasedbe so sami vrhunski glasbeniki. Koncert bo v dveh delih. V prvem bomo predstavili slovenske narodne in umetne pesmi, v drugem delu pa se bomo spomnili zmagovalk Vesele jeseni. Gre za dobre stare evergreene, ki so vredni, da jih obudimo in spravimo na koncertne odre,” je napovedal Ignac Pančič. Koncert se je začel ob 20. uri. Oktet zelo dobro sodeluje tudi z Radiem Maribor. Ob 25-letnici so izdali zgoščenko z naslovom 25 let spominov, ob 35. obletnici pa zgoščenko, posneto na koncertu v živo. Tudi koncert ob 40-letnici je RTV Slovenija posnela.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Informator
SLOVENSKA BISTRICA – FOTOGENIČNO MESTO
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 24. septembra gostila zelo dobro obiskani pogovorni večer z z igralcem in šansonjerom Juretom Ivanušičem. Jure Ivanušič je igralec, glasbenik, skladatelj, šansonjer, režiser, voditelj zabavnih oddaj in prireditev ter scenarist, znan po svojih gledaliških, televizijskih in filmskih nastopih. Do sedaj je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado ter nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Ježkovo nagrado.
Že v začetku nam je zaupal, da je bila njegova prva ljubezen glasba oziroma harmonika in pozneje še klavir. Študiral je klavir v Gradcu, vendar življenja ni želel preživljati v vlogi pianista. Zato je bil toliko bolj vesel, ko je uspešno opravil izpite na AGRFT in začel s študijem dramske igre in umetniške besede.
Ko je beseda nanesla na film, nismo mogli mimo filma Stekle lisice, katerega scenarist in glavni igralec je Jure Ivanušič. Pravi, da je scenarij nastal na temeljih osebne zgodbe. Namesto da bi v roke vzel motorko, je napisal scenarij. Želel je pohorski vestern in mesto, ki ga je izbral, je izbral z razlogom, saj je, kot meni, Bistrica fotogenično mesto. Mesto s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi.
VIR: Tanja Jakolič, Informator
FOTO: Tjaša Korošec
NOVI PROSTORI ZDRAVSTVENEGA DOMA PRAGERSKO
Krajevna skupnost Pragersko je svoj 41. praznik obeležila z bogatim nizom dogodkov, ki so potekali kar deset dni. Med drugim so se pomerili v kuhanju pragerskega piskra, v ribičiji in v različnih športnih aktivnostih, na ogled so postavili likovna dela domačih ustvarjalcev. V okviru prireditev so odprli nove prostore zdravstvenega doma, kamor se je preselil lastnik, zdravnik Ranko Milaković. Del prostorov je namenjen tudi zobozdravstveni dejavnosti. Pomembno pridobitev so namenu predali na osrednji prireditvi ob prazniku, ki je potekala 24. septembra na parkirišču pred sedežem krajevne krajevne skupnosti. Matej Arnuš, predsednik sveta Krajevne skupnosti Pragersko – Gaj, je povedal, da sedaj dva zdravnika in medicinsko osebje delajo v urejenih, sodobnih prostorih, seveda pa so se pridobitve razveselili tudi uporabniki storitev. Prostori so v središču kraja, v isti stavbi je že lekarna, v neposredni bližini sta tudi železniška in avtobusna postaja. Predvsem so se rešili dokaj strmih stopnic, ki so vodile do prostorov v dosedanjem zdravstvenem domu. V okviru prireditev obkrajevnem prazniku so predstavili tudi knjigo avtorja Mirka Munde o zgodovini Pragerskega in Pragerčanov.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Miran Kokol
SOOČENJE ŽUPANSKIH KANDIDATOV V STUDIU BISTRICA
Javni zavod za KTV in informiranje Slovenska Bistrica je v četrtek, 24. septembra, izvedel soočenje županskih kandidatov v občini Slovenska Bistrica. V studiu so svoja mnenja in stališča izmenjali Danica Sagadin Leskovar, neodvisna kandidatka s podporo strank Desus in Stanke mladih – zeleni Evrope, Iztok Hodnik, ki ga je predlagala Demokratska stranka Slovenije, dr. Ivan Žagar, skupni kandidat strank SLS, SDS in Nove Slovenije – Krščanskih demokratov ter Božidar Zorko, ki ga podpira stranka SD.
Soočenje sta vodila Mojca Vtič in Tomaž Ajd.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NA PRAGERSKEM FINALE SVETOVNEGA POKALA S ŠIBRENICO
Olimpijsko strelišče Gaj iz Pragerskega je pripravljeno na sprejem okoli 200 strelcev iz vsega sveta, ki se bodo prihodnji teden udeležili finala svetovnega pokala v streljanju s puško šibrenico in velike nagrade Beretta Open, ki bosta potekala sočasno. Med finalisti tekmovanja, ki bo potekalo od 24. do 27. septembra, bo 66 najboljših svetovnih strelk in strelcev za discipline trap, skeet in dvojni trap, ki prihajajo iz vseh petih celin. Prav omenjene discipline so letos v Atenah proslavile svojo stoto obletnico na olimpijskih igrah.
Predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar je med drugim poudaril, da tovrstna tekmovanja prinašajo Sloveniji dodatni ugled v svetovnem merilu in da so hkrati odlična priložnost za promocijo Slovenije. “Kot organizatorji smo se pri nas že večkrat izkazali, vendar v drugih vrstah strelskih tekmovanj, ki jih je, kot veste, zelo veliko. Pri nas so nekatere strelske discipline bolj priljubljene kot streljanje s puško šibrenico, predvsem Rajmond Debevec pa ima zasluge, da smo med vrhunskimi strelskimi športi postali in ostali pozorni zgolj na discipline, v katerih je dosegal izvrstne rezultate. Vendar je treba priznati, da je v svetu streljanje s puško šibrenico – se pravi discipline trap, skeet in dvojni trap, katerih svetovno elito bomo gostili na vrhunskem tekmovanju, precej bolj prepoznavno in da pridobiva vedno več privržencev. Morda to vrhunsko tekmovanje nekoliko prehiteva trend, ki bo gotovo prišel tudi k nam, vendar sem prepričan, da bodo svetovni strelci pospešili prepoznavnost teh strelskih športov tudi med slovenskimi športnimi navdušenci,” pravi general Janez Slapar.
Vodja tekmovanja Marko Vilfan je poudaril, da je zaradi številčnosti udeležencev finala in velike nagrade poseben organizacijski podvig. “Imamo izkušnje, znanje in vse prostorske pogoje, da izvedemo tekmovanje na vrhunski ravni. Razpored tekmovanj je narejen tako, da bo atraktiven tudi za gledalce, ki bodo verjetno najbolj navdušeni ravno nad napetimi finalnimi tekmovanji, na katerih se dejansko odloči, kdo so svetovni prvaki. Glede na zanimivo konkurenco in specifiko disciplin bi težko napovedal, kdo so favoriti, saj so vsi strelci in strelke vrhunski športniki in bodo tudi na tem tekmovanju potrebovali poleg znanja še nekaj sreče,” je dodal Vilfan.
Za Slovensko Bistrico je to tekmovanje gotovo največje športno tekmovanje, ki ga je kdaj gostila, zato je pripravljenost občine, da pridobi nekaj prepoznavnosti tako doma kot v svetu tudi prispevala k temu, da bodo tekmovalci in tekmovalke finala svetovnega pokala posebej lepo sprejeti. Župan Ivan Žagar se bo namreč izkazal kot gostitelj sprejema, ki bo sledil predstavitvi tekmovalcev občinstvu na grajskem dvorišču gradu Slovenska Bistrica. S tekmovalci bodo v Slovenijo prišli tudi številni spremljevalci in novinarji, tako da bo med Pragerskim, Mariborom, Slovensko Bistrico in Ptujem v teh dneh “krožilo” približno 800 tujcev.
VIR: STA, Večer
FOTO: Strelišče Pragersko (Facebook)
KONČNO OČIŠČENI
Ker bodo v bližnji prihodnosti vse mestne greznice vpisane v mestni kanalizacijski kataster, bo tudi lažje nadzorovati onesnaževanje okolja
Čeprav se od številke, koliko so plačali za mestno čistilno napravo v Slovenski Bistrici, zvrti v glavi, prebivalci skorajda ne vedo, kaj pravzaprav nova čistilna naprava prinaša mestu in okolju. Bistva ne poznajo zato, ker so jih projektanti, izvajalci in financerji premalo obveščali. Bolj ali manj so lastniki greznic prepričani, da bodo morali za tako imenovano kanalščino, čiščenje odpadne vode in prevoz fekalne gošče plačati več kot doslej. Uporabniki čistilne naprave pravzaprav niti ne vedo, ali jim nova tehnologija čisti goščo ali le odpadno vodo, ki se zbira v greznici. Ker tega pojasnila ni, je nemara prav, da na tem mestu razložimo bistvo delovanja nove čistilne naprave.
V Slovenski Bistrici so se odločili za izgradnjo biološke čistilne naprave, kar pomeni, da s tremi stopnjami čiščenja, ki vključuje postopke nitrifikacije, denitrifikacije in kemijskega čiščenja fosforja, očistijo fekalije iz greznic. Tako čiščenje omogoča natančno vodenje procesa čiščenja, učinkovito se čistita tudi dušik in fosfor. Na čistilno napravo sta priključeni mesto in naselje Tirgot, na priključitev lahko računajo še gospodinjstva v Zgornji Bistrici in celo na Zgornji Ložnici. Hiše in bloki, ki že imajo zapečatene greznice, so s kanalizacijo povezani s čistilno napravo in vsa odpadna voda se zbira v napravi. In kaj je z goščo, ki ostaja v greznicah? Doslej so jo odvažali Nigradovci, zdaj bo njihovo nalogo prevzelo komunalno podjetje in goščo pripeljalo v čistilno napravo. Ker bodo v bližnji prihodnosti vse mestne greznice vpisane v mestni kataster, bo tudi lažje nadzorovati onesnaževanje okolja. V komunalnem podjetju računajo, da bo obnova kanalizacijskega sistema trajala okrog deset let. Do takrat bodo lastniki greznic še lahko delali po svoje, pozneje bo Slovenska Bistrica končno očiščena. Z novo čistilno napravo bodo Bistričani rešili tudi Bistrico in Dravinjo. Do zdaj so se odpadne vode iz greznic zlivale v Bistrico, ta pa je umazanijo odnašala v Dravinjo. Pričakovati je, da bodo reke – ko bodo manjše čistilne naprave začele obratovati še v pohorskih in dolinskih vaseh – postale čiste in bistre kot pred mnogimi desetletji. Seveda pa čiščenje ne bo zastonj. Zdaj še nihče ne govori o cenah. Ko bodo postale javne, jih bo tudi lažje ocenjevati. Tudi o smradu, ki se lahko širi iz čistilne naprave, še ni mogoče govoriti. Minulo sredo, ko so čistilno napravo slovesno odprli, v njeni bližini ni bilo zaznati smrdljivih plinov. Če bo tako ostalo, bo čistilna naprava res vrhunska evropska naložba. Njeni uporabniki upajo, da cene ne bodo takšne – evropsko vrhunske.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Umrla je radijska napovedovalka ANA MLAKAR
Prof. Ana Mlakar se je rodila 7. junija 1922 v Slovenski Bistrici.
Bila je ena naših prvih radijskih napovedovalk, saj se je že leta 1945 oglasila izza mikrofona ljubljanskega radia.
Po šolanju na Akademiji za igralsko umetnost (tehnika govora) se je posvetila zvočni podobi slovenske besede. V letih 1945‒63 je bila napovedovalka na Radiu Ljubljana, nato do leta 1972 inštruktorica za govorno tehniko na Radioteleviziji (RTV) Ljubljana ter med leti 1972−82 višja strokovna sodelavka za odrski govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Od leta 1982 je sodelovala kot strokovnjakinja za jezikovno vzgojo pri radiu v Trstu (Italija), Mariboru, Kopru, na Televiziji Slovenija, amaterskih gledaliških skupinah, Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport in drugod.
Med kolegi je bila izjemno cenjena. Ob Ajdi Lesjak Kalan Mlakarjeva še danes velja za strokovno elito na področju govorne izreke in eno najboljših mentoric za področje govorne tehnike vseh časov. Po njej se imenuje bienalno priznanje Društva napovedovalcev Slovenije za obetavnega mladega napovedovalca ‘Priznanje Ane Mlakar’.
Napisala tudi knjigo ‘Priročnik za uglajeno izreko’.
Ana Mlakar je umrla 24. septembra 1997 v Ljubljani, kjer so na Žalah raztrosili njen pepel.
VIR: biografski-sb.si
RAZREŠENA DIREKTORICA PLANIKE
Marija Križanič, razrešena direktorica bistriške Planike »Niso ravnali po statutu!«
Odstavljena direktorica meni, da so se nekateri člani delavskega sveta ustrašili organizacijskih in kadrovskih sprememb, ki jih je napovedala
»O zadnjih dogodkih v Planiki pravzaprav ne želim javno polemizirati, saj gre za nesoglasja, ki jih bomo morali rešiti v zadevo vpleteni (oziroma potegnjeni) in nam kakršnokoli medijsko razkrivanje dogajanja na zadnji seji delavskega sveta pri tem ne bo pomagalo. Dejstvo je, da bom svoje pravice iskala po pravni poti. Že zdaj pa lahko rečem, da je delavski svet delal mimo statuta, nezakonito,« je kratka Marija Križanič, pred slabimi štirinajstimi dnevi razrešena direktorica družbenega trgovskega podjetja Planika Slovenska Bistrica. Skupaj z njo je delavski svet razrešil dolžnosti še tri vodilne delavce, vsem pa izdal odločbe o novi delovni razporeditvi, po kateri naj bi dosedanja direktorica opravljala dela pomočnika vodje za kooperacije.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
NOV MOST
Gradbeno podjetje Konstruktor, TOZD Granit iz Slovenske Bistrice gradi nov most prek potoka Bistrica v Slovenski Bistrici. Stari in že nekajkrat obnovljeni most je namreč vse težje prenašal breme osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki so vsak dan vozili čezenj. Most je namreč glavna prometna vez med občinskim središčem in novo nastajajočim delom mesta v neposredni bližini pekarne in otroškega vrtca. Prav slednjemu je le ta postal prava nevarnost, saj so se na ozkem mostu srečevali težki tovornjaki in predšolski otroci. Pričakujejo, da bodo nov most predali namenu že to jesen.
VIR IN FOTO: V. H., Večer
NOVA PRODAJALNA KRUHA V ZG. POLSKAVI
V Zgornji Polskavi so odprli novo, sodobno urejeno prodajalno kruha, slaščic in drugega drobnega peciva (na sliki), ki posluje v okviru pekarne v Slovenski Bistrici. V Zgornji Polskavi so tovrstni lokal že dalj časa močno pogrešali, zato so te pridobitve toliko bolj veseli.
VIR IN FOTO: -ibo-, Večer
24. september 1941
SEPTEMBRSKE IN OKTOBRSKE ARETACIJE ČLANOV UPORNIŠKIH SKUPIN
Pragersko in Črešnjevsko uporniško skupino je gestapo izsledil konec septembra 1941. 24. septembra je nemška tajna državna policija prijela Franca, Maksa in Vladimirja Bergleza, Franca Bizjaka, Leopolda Čopa, Edvarda Jeriča, Alojza Luršaka, Franca Nežmaha in Josipa Smerduja; 25. septembra je zaprla Antona Auerja in Alojza Prenerja; 26. septembra Mirka Kaca in Martina Šošterja z Vrhloge ter 2. oktobra Cirila Bevca s Črešnjevca. Brata Kodelič sta tik pred aretacijo zbežala. Vsi prijeti so bili zaprti v mariborskih sodnih zaporih. Okupator je hitro izrekel ostre obsodbe. Že 10. oktobra je v Šoštanju ustrelil Franca Bizjaka ter brata Franca in Maksa Bergleza, 21. oktobra v Mariboru Martina Šošterja ter 30. oktobra v Mariboru Leopolda Čopa, Mirka Kaca in Alojza Prenerja. Antona Auerja, Vladimirja Bergleza in Cirila Bevca je poslal v koncentracijsko taborišče, ostale aretirance pa je od 29. septembra do 24. oktobra izpustil iz zapora. Ciril Bevc je preminil v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 399
OKRADEL JE SESTRO
Ljubeznjiv brat je na vsak način delavec Simon Fischer v Žabjeku pri Slovenski Bistrici. Ukradel je svoji sestri iz spalnice 40 kron, da bi enkrat v Mariboru dobro živel. Sestri pa, ki se ji je kronic zdelo škoda, ga je naznanila in tako so tega ljubeznjivega brata takoj pri dohodu v Maribor shranili pod ključ.
VIR: Straža
