25. junij
Danes goduje HINKO
Ime Hinko je različica imena Henrik, ki je nemškega izvora, kjer obliko imena Henrich razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed heim v pomenu besede »dom, hiša« in richi v pomenu besede »mogočen knez«.
Moške različice imena: Hari, Henko, Henček, Henči, Hendrik, Hinko, Rik, Riki, Riko.
Ženske različice imena: Hendrika, Henrika, Henrieta, Henrijeta, Ika, Ikica, Rika.
25. junij
DAN DRŽAVNOSTI
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.
OBČINSKA SLOVESNOST OB 25-LETNICI NEODVISNOSTI
Občina Slovenska Bistrica in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica sta pripravila osrednjo občinsko slovesnost ob 25-letnici neodvisnosti Slovenije in 25. juniju, dnevu državnosti ter v počastitev zavzetja vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici. Zaradi slabega vremena je prireditev v soboto potekala v viteški dvorani Bistriškega gradu.
Slavnostni govornik je bil dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim pri osamosvajanju Slovenije in nagrajencem natečaja domoljubja Slovenija, moja domovina, v katerem so sodelovale osnovne šole iz občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane ter Srednja šola Slovenska Bistrica.
V kulturnem programu so nastopili KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava, recitatorka Patricija Simrajh, pevski zbor Glasbene šole Slovenska Bistrica in Oktet Planika.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VRATA ODPRLO BISTRIŠKO KOPALIŠČE
V soboto, 25. junija 2016, se bodo ponovno odprla vrata bistriškega letnega kopališča. Upravljalec kopališča, Zavod za šport Slovenska Bistrica, bo na dan otvoritve vsem obiskovalcem omogočil brezplačno kopanje.
Sicer pa bo kopališče obratovalo vsak dan od 11. ure dopoldan do sedme ure zvečer. Na bazenu se bo mogoče osvežiti tudi s hladnimi napitki in sladoledom.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Brglez
KRVAV ZAČETEK TEDNA
Po sunkovitem trčenju v tovornjak so danes na štajerski avtocesti ostali v škodi ujeti štirje slovaški državljani, 21-letna ženska, najmlajša med njimi, nesreče ni preživela.
V hudi prometni nesreči, ki se je danes zjutraj zgodila v naselju Vrhole na avtocesti Slovenska Bistrica-Tepanje, je življenje izgubila 21-letna Slovakinja, potnica v osebnem avtomobilu Škoda, ki je trčil v polpriklopno tovorno vozilo. Počilo je okoli 4.20, kdo je kriv za nesrečo oziroma ali se je ta zgodila v spletu okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, policija še preiskuje. Na območju Policijske uprave Maribor je včerajšnja smrtna žrtev nesreče letos že peta zapovrstjo, lani je v enakem obdobju v prometnih nesrečah življenje izgubilo osem ljudi.
Miran Šadl, predstavnik za stike z javnostmi na mariborski policiji, je za Večer na kraju nesreče povedal, da je policija po doslej zbranih podatkih ugotovila, da je pri tovornjaku, ki ga je proti Ljubljani vozili 28-letni poljski državljan, nastala okvara v predelu motorja. Iz tovornjaka se je pričelo močno kaditi, 34-letni šofer škode iz Slovaške, ki je vozil za njim, po pričanju očividcev na avtocesti zaradi močnega dima pred seboj v trenutku bržkone ni več videl nič. Začel je zavijati na levi vozni pas, da bi se izognil dimu, medtem pa je tovornjaku hitrost že močno padla in zgodilo se je, da je Slovak s sprednjim desnim delom škode silovito trčil v tovornjak. V nesreči se je le lahko poškodoval, trije potniki poleg njega pa niso bili te sreče. Mlada ženska, ki je v nesreči umrla, je v avtomobilu sedela desno zadaj, hude poškodbe sta utrpela tudi šoferjeva 33-letna soproga, ki je v vozilu sedela poleg njega, in 33-letni moški, prav tako slovaški državljan, ki je sedel zadaj. Od preživelih v škodi so reševalci dva odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, enega pa v Univerzitetni klinični center Maribor. Šofer tovornjaka se v nesreči ni poškodoval.
Poleg reševalcev in policije so morali zaradi zvite pločevine na škodi posredovati tudi gasilci. Pri oskrbi ponesrečencev in zavarovanju kraja dogodka so pomagali prostovoljni gasilci iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in gasilci poklicne enote iz Celja.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Grozljiv prizor posledic hude nesreče na štajerski avtocesti, ki je včeraj terjala življenje mlade Slovakinje (Marko Vanovšek)
‘KAKO JE BILO’ ZORE JANŽEKOVIČ
Danes je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica predstavil knjigo ugledne slovenske zdravnice Zore Janžekovič z naslovom Kako je bilo. Janžekovičeva, ki je častna občanka bistriške in mariborske občine, je povedala, da je ob poklicu zmeraj razmišljala o pisanju knjige, ki bi pripovedovala o njenem življenju. Ves čas se je zavedala, da bo zanjo pisanje težka in odgovorna naloga. Knjiga, ki jo je napisala, je dobronamerno delo, pripoveduje pa o čustveni navezanosti na paciente in ne nazadnje tudi na življenje, ki ga je živela v Slovenski Bistrici in Mariboru.
Knjigo Kako je bilo je izdal Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, njen urednik pa je Stane Gradišnik. Na današnji predstavitvi je o zdravnici, ki je v Sloveniji in v svetu zaslovela zaradi izjemne inovacije pri zdravljenju opeklin, govorila bistriška županja Irena Majcen. Ta je dejala, da je Janžekovičeva pri 92 letih še vedno vitalna in da se bo njena knjiga uveljavila ter postala pomemben člen v strokovni javnosti in med pacienti. Urednik Stane Gradišnik pa je poudaril, da je Zora Janžekovič velika kirurginja in da se je treba knjigi in njenemu delu globoko prikloniti. Predstavitev knjige je bila zelo dobro obiskana, avtorica je požela veliko odobravanja, odlomke iz njenega dela pa je brala Jana Jeglič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Knjigo kako je bilo sta včeraj v Slovenski Bistrici predstavila zdravnica Zora Janžekovič in urednik Stane Gradišnik (Zdenko Kodrič)
LUTKARSKI FESTIVAL KORUZNEGA ZRNA
Lutkovno gledališče Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice bo danes in jutri pripravilo lutkovni festival svojih najboljših predstav. Na Kornfestu bodo bistriški lutkarji, ki so znani skoraj po vsej Evropi – njihove projekte financira tudi ministrstvo za kulturo – predstavili štiri predstave. Prva je bila v petek, 25. junija, ob 20. uri, zaigrali so predstavo za odrasle Tiktak. V soboto, 26. junija, je bila predstava za otroke Jabolčni kralj, začela se je ob 11. uri, sledili sta predstavi za odrasle Dan v življenju Stanislava F. in Sencolucija. Prva je bila ob 20. uri, druga uro pozneje. Vse predstave so bile odigrane v lutkovne gledališču Koruzno zrno v Grajski ulici 13.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
V ZNAMENJU JURIJA VODOVNIKA
Pred gradom bodo ta večer posadili lipo, samostojno Slovenijo pa bodo razglasili tudi cerkveni zvonovi. Ti bodo zadoneli po bistrških cerkvah, pod noč pa bodo v vsej občini zagoreli kresovi.
STATUT OBČINE
Javna razprava je o gradivu novega statuta občine Slovenska Bistrca stekla že leta 1978. Aktivnosti so se v letošnjem letu spet obnovile, kajti vanj je bilo treba vnesti določila o delovanju občinskih organov, delovanju izvršnega sveta, družbenih svetov in o SLO in družbeni samozaščiti. Člani predsedstva občinske konference SZDL so na današnji seji.
Menili, da je vsebina novega statuta dobro pripravljena. Dogovorili so se, da bodo v petek razpravljali na zborih občinske skupščine o statutu, zbrali vse pripombe in statut po ponovni javni razpravi potrdili in sprejeli delegati vseh zborov občinske skupščine. ki bo prihodnji mesec.
VIR: zk, Večer
UBOJ PRIJATELJA
V Zg. Polskavi je star ničvredni vžigalnik povzročil prelivanje krvi. Prijatelj je ubil prijatelja. Dogodek se je pripetil tako-le.
V gostilni Mohorko v Zg. Polskavi sta popivala delavca 46 letni Ferdinand Kolar in 33 letni Franc Trglavčnik. Oba sta iz Zg. Polskave in tudi prijatelja. Trglavčnik je prosil Kolarja za ogenj, da bi si prižgal cigareto. Kolar mu je posodil svoj stari vžigalnik ki ga je Trglavčnik v šali dal v žep, češ, da ga ne da več nazaj. Kolarja je to tako razjezilo, da se je pričel prepirati. Končno sta se tudi spoprijela in odšla iz gostilne. Kakih 50 m od tam sta se vnovič stepla. Tedaj pa je Kolar potegnil nož in zabodel Trglavčnika v vrat, da mu je prerezal žilo odvodnico. Mladi delavec je kmalu izkrvavel, ubijalca pa so orožniki našli doma in ga aretirali.
VIR: Večernik
POGOSTILI SO PRVOOBHAJANCE
Po prvem svetem obhajilu 25. junija 1938 so se učenci in njihovi starši zbrali v eni od učilnic šole na Zgornji Polskavi na pogostitvi, ki so jim jo pripravili zgornjepolskavski učitelji.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 218
VLOM V TRGOVINO
Dne 25. t. m. od 1.—2. ure zjutraj so vdrli neznani tatovi v trgovino Karla Wutt-a v Slov. Bistrici in mu oropali manufakturnega blaga v vrednosti 50.000 K. Na vrtu so pu stili več kosov platna ležati — najbrže so bili po kom zastrašeni. Vsekakor mora biti to organizirana banda, sestoječa iz samih domačinov. Orožništvo pozor!
VIR: Tabor
DOPIS IZ SLOVENSKE BISTRICE
Latinski pregovor pravi: „Gutta cavat lapidem” (Kaplja vrta skalo). Ta pregovor se mi zdi jako primeren, sedaj ob konci volitev volilnih mož za štajerski deželni zbor. Čital sem dr. Vošnjakov roman „Pobratimi”. Kako čudno in žalostno nam opisuje takratne razmere. Današnji dan ni tega več. Tisti predrzni »furor teutonicufi” dobil e par udarcev po glavi in te radi svoje krivičnosti. Miren, recimo, previden je postal, ne upa si več na svetlo s tistimi silstvi, katera je še pred šestimi leti prilično volitev v Šmartinu rabil . Nekateri gadje sicer še prežijo, ali nezgode, kakor ona v hranilnici, so njim ves strup izsrkale, tako da tudi njihov pik nič več ne škoduje. Toliko v obče.
Veselega srca naznanjam danes, da imamo od 51 volilnihh mož 39 narodnih a samo 12 nasprotnikov. Zmaga je torej naša. Poglejmo si pa natančneje naše nasprotnike. Kakor je znano, na Štajerji še nemamo, hvala Bogu, tistega prepira, kakor pri Vas g. urednik na Kranjskem, nego mi se držimo gesla : „Jeden za vse in vsi za jednega”.
Vodstvo volitve volilnih mož se torej prepusti vsekdar našim vsega spoštovanja vrednim duhovnikom. Oni poznajo ljudstvo, ljudstvo pa nje, in zaradi tega bil je uspeh večinoma povoljen, le v nekaterih občinah ne. Na primer: Ozrimo se na Gornjo Bistrico. Lep kraj je Tamkaj, samo prebivalci so nekako čudni. Poznamo moža, ki dosti z Jugoslovani (Hrvati) trži in čegar tast si je baš s hrvatsko koruzo do premoženja pripomogel. Ta mož je za hrbtom narodnih volilcev toliko zaprek stavil, da so našinci propali.
Na Zgornji Polskavi pa baje samo na mastno pečenko ter kaplico dobrega vina gledajo, za druge reči se pa ne brigajo, to so namreč naši ljudje, dočim nasprotniki svobodno gospodarijo.
Šentovec je kraj, kjer odločno Nemce volijo, akoravno ne razume, kaj jim ti pravijo. Imamo v okraji tudi občino, ki nosi ominozno ime j “Peklo”. Slovenci smo bili že od nekdaj vrli kristijani in si želeli sploh nebesa. O peklu niso hoteli in nečejo nič vedeti in zato tudi pri volitvi ne bomo skupaj.
So še štiri občine, katere so nasprotno volile, vender te še niso zaznamovane na volilnem globosu Slovensko-Bistriškega okraja in zaradi tega molčim o njih. V soboto večer sta bila v Slovenski Bistrici Slovenjegraški notar Tomschegg ter Graški odvetnik dr. Starki. Prvi je poročal o svojem šestletnem nedelovanji v deželnem zboru, drugi je pa prosil, da bi njega izbrali za prihodnjega poslanca. Oba gospoda govorila sta le nemški in le o nemščini. Kaj pa nas druge reči brigajo?
Govori se tu pa tam, da niso vsi volilci z novim kandidatom zadovoljni. Bistričani so ga , kot svojega domorodca kandidatom proglasili, a zapadni volilci ga nečejo imeti in sicer radi tega ne, ker je odvetnik, oni hočejo zastopnika iz svoje sredine. Prav imajo. Kaj pozna ta človek, ki celo leto v Gradci v pisarni sedi, naše razmere in potrebe. Dr. Starkl kandiduje naj v Gradci. Slovencev p a on ne more zastopati, ker slovenski prav nič ne zna in bi torej moral imeti tolmača. Mislim tedaj, da bo tukaj še ljut boj, kdo bode poslanec teh mest in trgov. Slovenci bodo pa tudi svojega kandidata postavili, da pokažejo vender, da še v teh krajih tudi drug narod živi.
VIR: Slovenski narod
Umrl je slikar FRANZ IGNAZ FLURER
Franz Ignaz Flurer se je rodil leta 1688 v Augsburgu v Nemčiji.
Slikarstva se je učil v domači delavnici uglednega slikarja Johanna Riegerja, kasnejšega direktorja augsburške likovne akademije, pri katerem je petletni uk sklenil leta 1706. Pomembno je, da se je Flurer pri njem izuril tako v oljnem kot v fresko slikarstvu, kar mu je kasneje prišlo prav pri celostnih opremah prostorov.
Flurer je stopil v službo kot hišni slikar mecenu Ignacu Mariji I. Attemsu verjetno kmalu po Wagingerjevi smrti okrog leta 1718 in prvo delo je bilo najbrž nerealizirana poslikava Križeve kapele v brežiškem gradu.
Konec junija 1718 je na podčetrškem gradu poslikal kapelo sv. Jurija in slavnostno dvorano ter naslikal dvanajst krajin.
Naslednja postaja Flurerjevega dela in hkrati njegovo najobsežnejše delo je bila med leti 1720−21 poslikava treh velikih prostorov v bistriškem gradu: slavnostne (viteške) dvorane, reprezentančnega stopnišča in grajske kapele.
Jeseni 1721 je dokončal s poslikavo slavnostne dvorane in se podpisal nad vhodnimi vrati.
Leta 1722 je poslikal še obok Dizmove, danes Križeve kapele v cerkvi sv. Jurija na Ptuju.
Po naselitvi v Gradcu (Avstrija) je Flurer še naprej veliko slikal za svojega mecena, a vse več tudi za cerkve in samostane.
V graškem obdobju je bil F. I. Flurer zelo zaposlen in cenjen slikar, lahko bi rekli, da ni sodil samo med vodilne graške slikarje, ampak tudi med iskane in vodilne slikarje na Štajerskem.
Februarja 1721 je bil Flurer tudi krstni boter Bistričanu Janezu Karlu Haffnerju in septembra še hčerki grajskega upravnika Janeza Mihaela Saringerja. 22.. januarja 1722 je bila v župniski cerkvi krščena še Flurerjeva nezakonska hči Helena, ki jo je imel z neko Marijo. Flurerja so pri mecenu grofu Attemsu naslavljali Hoff Mahler.
Franz Ignaz Flurer je umrl 25. junija 1742 v Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
