27. januar

27. januar
Danes goduje VITO

Ime Vito je krajša oblika imena Vitomir. Vitomirje slovansko ime, zloženo iz besed vit v pomenu »gospod, vladar, mogočen« in mir.
Moške različice imena: Vit, Vitan, Vitigoj, Vitijan, Vitja, Vitjan, Vitko, Vitomil, Vitodrag, Vitoslav, Vitoš.
Ženske različice imena: Vita, Vitodraga, Vitomila, Vitoslava.

Oglas · Oglašujte pri nas

27. januar
SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTA

Januarja 1995, torej ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.

27. januar 2022
V OPOMIN IN ZA UPANJE POSADILI KROKUSE

27. januarja ves svet obeležuje enega najhujših zločinov proti človeštvu v zgodovini – dan spomina na žrtve holokavsta. OŠ Pohorskega odreda je ta dan obeležila s cvetočimi rumenimi krokusi, ki so jih v teh dneh posadili v korito pred šolo. Drugo leto so namreč vključeni v mednarodni projekt Krokus, ki je namenjen mladim, da bi se spominjali vseh otrok, ki so umrli v holokavstu. Na spletni strani Sinagoge Maribor, nosilke projekta na Slovenskem, so zapisali: »Projekt Krokus je nastal na Irskem na pobudo združenja HETI (Holocaust Education Ireland). Združenje mladim in šolarjem, starim 10 let in več, podarja čebulice rumenih krokusov (žafrana), da jih posadijo v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstu, in v spomin na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnih grozodejstev. Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavine. Krokus cveti proti koncu januarja, približno v času mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.«

VIR: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
FOTO: Arhiv OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

27. januar 2022

ZAČELI UREJATI URBANE VRTOVE

Na robu blokovskega naselja v Slovenski Bistrici so pred kratkim začeli urejati urbane vrtove. Dela izvaja podjetje Krt gradbeništvo, ki ga je na javnem razpisu izbrala Občina Slovenska Bistrica. Naložba, ki je vredna 266 tisoč evrov, je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj iz programa LAS – dobro za nas v višini dobrih 110 tisoč evrov, ostali denar pa je zagotovila občina. Na urbano urejenih vrtovih je predvidenih 56 parcel z enotno velikostjo 5,4 m x 4,2 m na 2860 m2. Hkrati bodo postavili tudi ute za orodja z nadstreškom, 17 dvignjenih gred, uredili bodo vodovodno in električno napeljavo, namestili štiri zbiralnike padavinskih vod in celotno območje zagradili z leseno ograjo v dolžini približno 240 metrov. Hkrati bodo preuredili tudi mokrišče in dodatne sprehajalne poti. Celotno območje, vključno z ribnikom in sprehajalnimi potmi, zavzema 4990 m2. Na Občini Slovenska Bistrica pripravljajo pravilnik, ki bo določal višino najemnine in način razdeljevanja vrtov, prednost pa bodo imeli stanovalci blokovskega naselja. Pravilnik mora potrditi tudi občinski svet, ki se bo sestal sredi februarja. Če bo pravilnik sprejet, ga bo občina objavila in izvedla razpis za najem vrtov.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Pripravljalna dela že tečejo (Tomaž Ajd)

27. januar 2020

O KRIMINALNIH TEMELJIH TERITORIALNE OBRAMBE IN NLB

V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vabijo na predstavitev knjige Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB. Predstavitev knjige in srečanje z avtorjema Igorjem Omerzo in Radom Pezdirjem bo danes, 27. januarja, ob 18.30 v knjižnici.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Levo Igor Omerza (Wikipedija) in desno Rado Pezdir (Štajer’c)

27. januar 2009
STEKLARJI UGAŠAJO PEČI

Slovenska Bistrica, Rogaška Slatina – Steklarska industrija že kar celo desetletje preživlja krizne razmere, zadnji meseci pa težave še stopnjujejo. Steklarna Luminos iz Slovenske Bistrice se je podala na pot prisilne poravnave, v Steklarski Novi in Steklarni Rogaška iz Rogaške Slatine pa se prav tako ubadajo s precejšnjimi težavami. Za zdaj večjega odpuščanja še ne načrtujejo, zdi pa se, da so vsi v nekakšnem pričakovanju, kako jim lahko v kriznem času pomaga država.
Darko Boršič, ki je direktor in solastnik bistriške steklarne Luminos, ta pa je v stoodstotni lasti družbe Lumen Ars, katere lastnik je ob njem še komericilani direktor Milan Klepec, nam je povedal, da si prav te dni prizadevajo pripeljati h koncu prisilno poravnavo, s katero bi odpisali 1,2 milijona evrov dolgov. S polovico te vsote sta največja upnika NKB Maribor in Geoplin, ki bosta tudi odločilna v prisilni poravnavi. Že od lanske jeseni se v Luminosu ubadajo s težavami zaradi pomanjkanja naročil, 90 odstotkov proizvodnje pa prodajo na italijansko in nemško tržišče. Boršič pravi, da zdaj iščejo možnost prehoda na 32-urni delovni teden in pričakujejo, da bo država pokrila razliko do polnega delovnega časa. V steklarni je trenutno 154 zaposlenih, ki še niso prejeli decembrskih plač, direktor pa napoveduje, da naj bi to obveznost izpolnili v prihodnjih dneh. Ob tem poudarja, da delavci kažejo veliko razumevanje za težave, seveda pa od njih nihče ne sme pričakovati, da bi take razmere trajale še dlje časa. V Luminosu delajo zdaj ob petih pečeh od osmih, vsak dan pa je na prisilnem dopustu od 25 do 30 delavcev. Če bi jim uspelo dobiti državno pomoč, odpuščanja ne predvidevajo, realno pa je pričakovati, da bo v prihodnosti v bistriški steklarni imelo delo okrog sto zaposlenih.
V slatinski Steklarski Novi, kjer je direktor Teo Pajnik zaradi bolezni nedosegljiv in ga nadomešča Marina Kunej, še vedno čakajo na odločitve Kada, ki je večinski lastnik. Trenutno delajo 304 delavci, plače pa družbi še uspeva izplačevati. Davor Šenija, direktor Steklarne Rogaška, kjer so že pred časom ugasnili eno od pomembnejših peči, nam je povedal, da delo teče normalno, največ izdelkov pa prodajo kupcem v ZDA in na Irskem. Prekinili so pogodbe s 40 delavci, ki so imeli delovna razmerja na določen čas, delo pa ima trenutno še 950 zaposlenih.

VIR: Danilo Utenkar, delo

27. januar 2001
PETLETNICA ARTILERIJSKEGA BATALJONA

V Slovenski Bistrici so že stekle priprave na slovesnost ob peti obletnici ustanovitve 760. artilerijskega bataljona. Poveljnik vojašnice, podpolkovnik Bojan Vogrinc, je povedal, da bo osrednja prireditev v četrtek, 1. februarja, ob 11. uri. Ta dan bo tudi dan odprtih vrat, vojaki bodo prikazali oborožitev in opremo. Bistriški bataljon spada med najboljše artilerijske enote na Slovenskem in temu primerna je tudi njegova vojaška oprema. Ob 10.30 bodo odprli likovno razstavo del učencev osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ob 11. uri pa bo proslava. Dan predtem bo v Slomškovi dvorani v Slovenski Bistrici koncert orkestra Slovenske vojske. Koncert bo ob 19. uri.

VIR: (zk), Večer
FOTO: Numista

27. januar 1993

DENACIONALIZACIJA V SLOVENSKI BISTRICI

Vrnjenih največ gozdov
Postopki denacionalizacije tečejo • Doslej 409 zahtev za vrnitev premoženja, 236 je popolnih

Na naslov posebne skupščinske komisije denacionalizacijo v Slovenski Bistrici so doslej prejeli 409 vlog za vrnitev odvzetega premoženja, pričakujejo pa, da bodo do začetka junij, ko se izteče rok za vložitev teh zahtev, dobili še kakih sto zahtevkov.
»Prejeli smo 236 popolnih vlog in izdali 136 odločb. Na 33 zahtevkov smo odgovorili negativno, za 103 pa izdali delne oziroma že tudi končne odločbe. Zaradi še vedno nesprejete zakonodaje o kmetijsko-zemljiškem in odškodninskem skladu je v mnogih primerih namreč nemogoče izdati končno odločbo, vračamo pa, kar se vrniti da. Te 103 odločbe se nanašajo na vrnitev dobrih 700 hektarjev gozda, 78 hektarjev kmetijskih zemljišč, dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, vrnili smo tudi šest poslovnih prostorov, eno podjetje (bistriški hotel Turist, ki je rok TGD Pohorje ponovno prešel v last nekdanjih lastnikov. Ti pa ugotavljajo, da je popolnoma opustošeni hotel pravzaprav veliko breme in iščejo potrebne denarne vire za ureditev sicer edinega hotela v Slovenski Bistrici, ki je zdaj zaprt) in eno stanovanje,« pravi Lidija Stebernak, predsednica bistriške komisije za denacionalizacijo.
Večji del kmetijskih zemljišč je bil pretekla desetletja v upravljanju bistrškega kmetijskega kombinata in ga bo denacionalizacija gotovo prizadela. V njegovi lasti so bili tudi gozdovi, še v večjem obsegu jih je upravljalo gozdno gospodarstvo.

VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Edini hotel v Slovenski Bistrici je vrnjen lastnikom (Večer)

27. januar 1981

NA ZGORNJI POLSKAVI BODO IZDELOVALI KOVINSKO GALANTERIJO

Nova tovarna

Na Zgornji Polskavi bodo kmalu odprli vrata nove tovarne kovinske galanterije, ki jo je zgradil velenjski rudarski šolski center. V Velenju so namreč ugotovili, da jim primanjkuje delavcev, in zavoljo tega so se odločili za bistriško občino, kjer je skoraj v vseh krajevnih skupnostih dovolj ljudi za proizvodno delo. Tako je v enem letu na Zgornji Polskavi zrasel nov obrat z okoli 800 kvadratnimi metri proizvodnih prostorov. Za naložbo so morali odšteti nekaj nad 46 milijonov dinarjev.
V obratu se bo zaposlilo okoli sto delavcev, ki bodo izdelovali kovinsko galanterijo — pohištveno okovje. Nove tovarne so se seveda najbolj razveselile prebivalci krajevne skupnosti, ki so tako dobili novo upanje po hitrejšem razvoju kraja, predvsem pa so se obrata razveselile ženske, ki bodo skoraj v celoti zapolnila delovna opravila.

VIR: Večer
FOTO: V novem obratu bodo izdelovali okovje za pohištvo (D. Modrinjak)

27. januar 1935
ATTEMS SKLENE POGODBO ZA NAJEM ŽAGE

Največ gozdov na slovenjebistriškem delu Pohorja je pripadalo grofu dr. Ferdinandu III. Attemsu. V Močniku je imel svoj marof — veliko stavbo (po povojni nacionalizaciji jo je upravljalo Gozdno gospodarstvo), v Zgornji Bistrici pa je imel v najemu žago Terezije Šega (takrat žaga na Visolah) z vsemi pripadajočimi žagarskimi poslopji, tudi s stanovanjem. Zadnjo pogodbo o najemu žage je Ferdinand Attems podpisal 27. januarja 1935.
1. avgusta 1946 je prešla žaga v najem Dravskega gozdnega gospodarstva.
Za splavilo lesa s Pohorja so Attemsovi delavci uporabljali drčo ali ‘’rižo’’, kakor so ji rekli Pohorci. Začetek je bil v Kurji vasi, nato se je vila čez Močnik ob potoku Bistrica, ob slapu Šum do Šegove žage, kjer je bil njen konec.

VIR: Jana Fišinger Jelen: Ne umirajo samo ljudje, umirajo tudi hiše in vasi, Slovenska Bistrica, 2004, str. 96
FOTO: Del nekdanje drče (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

27. januar 1933

POLJČANE – KORUZA JE DOSPELA

Poročali smo zadnjič, kako težko pričakuje ljudstvo obljubljene koruze. Danes je prispela, zaenkrat pa samo eden namesto treh vagonov, pa za prvo silo bo že, dokler ne prispeta še ostala dva.

VIR: Mariborski večernik “Jutra”

27. januar 1909

PREPELJALI ŽE NAD 5000 OSEB

Naša nova železnica iz kolodvora j. ž. v mesto je v prvih šestih tednih prevozila nad 5000 oseb. Tudi tovorni promet je razmeroma velik, je 27. januarja 1909 poročal časopis Straža.

VIR: Straža
FOTO: Odprtje železniške proge (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

27. januar 1907

ZBOROVANJE NARODNE GODBE

Dne 27. prosinca 1907 je bilo zborovanje narodne godbe, ki so se ga udeležili podporni in izvršujoči člani; žal, da smo nekatere pogrešali pri tem važnem posvetovanju. Predsednik godbenega odseka je govoril o pomenu narodne godbe za naš okraj, in povdarjal, da daleč na okoli ni nobene. Govornik je rekel, da je treba godbi dvojnega okrepljenja zunajnega in notranjega. Gledati mora na to, da bodo njena izvajanja vedno bolj dovršena, a ob enem se ji je zavedati, da tvori neko organizacijo, narodno društvo. Tajnik poroča o delovanju godbe v svojem prvem letu. Nastopala je godba častno in sicer v Mariboru, Framu, Poljčanah in osemkrat v Slovenski Bistrici. Godba šteje 20 mož; vodi jo z izredno požrtvovalnostjo kapelnik g. Kranjc. Tudi blagajnikovo poročilo nas je razveselilo. Dohodkov je bilo K 747,20, stroškov pa K 693’9, torej K 54-11 prebitka. Da je bilo mogoče osnovati »Narodno godbo« je pred vsem zasluga slavne slovenjebistriške posojilnice. Tudi makolska in framska posojilnica sta prispevale vsaka po K 20. Narodna godba je vesel in važen pojav slovenskega življa v Slov. Bistrici in je torej obžalovati, da so nekateri zavodi zavrnili prošnje godb. odseka. Godbi se namerava še do Velike noči nabaviti uniformo. Godbeni odsek se je sestavil tako: dr. F. Lukman, predsednik, Alojz Pinter, podpredsednik, Ivan Grobelšek, blagajnik, Milan Vršič, tajnik, Joža Cvahte, Anton Špan in Ognjeslav Založnik, odborniki. Kapelnik Ign. Kranjc.”

VIR: Novi slovenski Štajerc

27. januar 1873

Rodil se je fotograf FRANZ ERBEN

Franz Erben se je rodil 27. januarja 1873 v Arnauu na Češkem.
Na začetku delovanja je imel svoj fotografski umetniški zavod v Gradcu in od leta 1904 v Lipnici (oba Avstrija). Leta 1906 se je preselil v Maribor. V register je bil vpisan pod št. 532/2767, 6. 8. 1906 (18. 6. 1906). Erbenov izpis iz obrtnega registra v Mariboru je datiran s 3. februarjem 1911.
Franz Erben je svoje delo nadaljeval v Slovenski Bistrici. Razglednica gradnje mostu v Mariboru z naslovom v prevodu »Gradnja državnega mostu v januarju 1911« ima na hrbtni strani že zapisano: F. Erben, Windisch Feistritz. Naslov njegovega ateljeja v Slovenski Bistrici ni znan.
Njegova posebnost so bile foto razglednice, izdelane na srebro bromidnem papirju, ki so se uveljavile v začetku 20. stoletja. Številne ohranjene krajevne foto razglednice pričajo o njegovem prizadevnem fotografskem delu. V nekaj letih, tudi po odhodu iz Maribora, je po dolgem in počez prepotoval takratno Spodnjo Štajersko in tudi Koroško. Na hrbtni strani teh razglednic je pri svojih podatkih oz. podatkih o založniku posameznega motiva pogosto zabeležil še zaporedno številko posnetka, ki mu je olajšala iskanje negativa pri ponovnem naročilu. Najvišjo doslej ugotovljeno evidenčno številko 1747 ima razglednica Slovenske Bistrice. Založila jo je slovenjebistriška založnica Rosa Pitschl leta 1915.
Po zatonu monarhije se sled za Erbenom v Slovenski Bistrici povsem izgubi. Leta 1919 se omenja v Eggenburgu pri Gradcu, od tam pa se je preselil v Ligist jugozahodno od Gradca.
Franz Erben je umrl leta 1934.

VIR: biografski-sb.si