31. julij
Danes goduje IGNACIJ
Ime Ignacij je različica moškega osebnega imena Ignac, ki izhaja iz latinskega imena Ignatius, ki pa je izpeljano iz starejšega imena Egnatius. Egnatius je bilo starorimsko rodovno ime, ki se povezuje z etruščanskimi imeni tipa Ecnate, Ecnanta, katerih pomen pa ni znan. Grška oblika za latinsko ime Ignatius je Ιγνατιος (Ignátios). Latinsko Ignatius so po povezovali z latinsko besedo ignis »ogenj«.
Moške različice imena: Ignacij, Ignacije, Ignacijo, Ignatija, Ignjat, Ingo, Igo, Nac, Nace, Nacek, Naci, Nako.
Ženske različice imena: Ignacija, Iga, Naca, Nacka.
31. julij 1992
ITALIJA PRIZNA SLOVENSKO NASLEDSTVO OSIMSKIH SPORAZUMOV
Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.
Osimske sporazume sestavljajo trije temeljni dokumenti ter 16 dodatkov:
• Meddržavna pogodba med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo
• Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo
• Protokol o prosti coni
Republika Slovenija je z mednarodnim pravnim aktom – izmenjavo not – postala pravna naslednica Osimskih sporazumov 31. julija 1992. Ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo tako Osimski kot tudi drugi dvostranski sporazumi, sklenjeni z Italijo, ostajajo v celoti v veljavi.
PRIKAZ PRANJA PERILA NA POTOKU
Društvo Ajda z Leskovca je 31. julija 2021 izvedlo prikaz pranja perila na potoku na Leskovcu. Zadnji julijski dan so se temperature dvignile tudi do 33 stopinj Celzija. Dan prej so člani društva pripravili perišče in postavili kadi in ograjo.
Na prireditvi je zbrane pozdravil predsednik Beno Fingušt in povedal, da se je društvo zaradi covida odločilo, da v letošnjem letu opravijo prikaz pranja v ožji sestavi samo s člani društva in brez povabljenih gostov, seveda z upanjem, da bo v prihodnjem letu spet vse po starem. Perice Jožica Fingušt, Danica Sobočan in Aleksandra Pliberšek so se spustile po brvi do potoka. Tam so jih čakali kadi, ročni pralni stroji ali »rifl mašine« in vsi drugi pripomočki za pranje perila, ki ga je bilo treba najprej namakati v lugu in nato drgniti po »rifl mašini«. Perice so perilo stresale in obešale na soncu, tako kot so to počele naše prababice. Zvonko Pirec se je pripeljal s starodobnim traktorjem iz leta 1958 in zbrane pogostil z domačim žganjem in borovničevcem, pa še marsikaj drugega se je našlo v njegovem zaboju. Po končani predstavitvi pranja perila so se udeleženci zbrali pred društvenimi prostori, kjer jih je v senci čakal domači golaž s kruhom. Po starih receptih ga je odlično pripravila Angelca Pišek. Prijetno druženje je popestril tudi harmonikar Mirko Rebernak.
VIR: Informato
TRADICIONALNA PRIREDITEV POHORJE POJE
V nedeljo, 31. julija 2016, je na Treh kraljih potekala tradicionalna prireditev Pohorje poje. Na srečanju, ki ga je letos organiziralo Društvo podeželske mladine Venčesl, v sodelovanju s TD Lipa Kebelj, TD Cokla Tinje in TD Jelka Šmartno, je nastopilo 15 različnih skupin.
Udeležence je pozdravil predsedni KS Zgornja Ložnica Ivan Kumaver, sicer pa se je prireditve udeležil tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
SPREJEM ZA TRAJKOVIČA IN CERAJA
Ivan Trajkovič je v soboto, 20. julija 2013, na svetovnem prvenstvu v tekvondoju v Mehiki osvojil bronasto medaljo, član Judo kluba Impol, Matjaz Ceraj, pa je v nedeljo, 23. junija 2013, na sredozemskih igrah v Mersinu osvojil zlato medaljo v kategoriji nad 100 kilogramov.
Za Trajkoviča in Ceraja je župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar pripravil slavnostni sprejem, ki je bil v sredo, 31. julija 2013, v prostorih bistriškega gradu. Žagar je poudaril, da so naši športniki zaradi odrekanj in prizadevnosti lahko zgled za delo tudi na drugih področjih.
Dobitnika odličija sta povedala:
Ivan Trajković: »Splačalo se je stisniti zobe, malo potrpeti in priti do želenega rezultata. Na koncu se dobro in slabo izenačita. Tale županov sprejem mi je zelo všeč. Kljub temu da treniram za mariborski klub, sem še vedno Bistričan, zato sem vesel, da so me povabili. Za športnike je v redu, če domače okolje prepozna njihov trud. Bistrica je v tem smislu hvaležna občina.«
Matjaž Ceraj: »Po velikem razočaranju – rečeno v nevednicah – na evropskem prvenstvu, ko sem v polfinalu za las izgubil proti Gruzijcu in nato še z domačinom za tretje mesto, sem se že tretjič veselil petega mesta. Peto mesto je lepo, ampak ko si že trikrat tako blizu in čakas samo medaljo, si vendarle nekoliko razočaran. Po evropskem prvenstvu sem se malo odpočil in razmislil, kako naprej. Za mediteranske igre se nisem pripravljal po posebnem programu, treniral sem, kakor za vsako veliko tekmovanje. Menim, da je bil ključ do uspeha ravno v sproščenosti. Na igrah sem nastopil neobremenjeno. Vsak športnik, ki trenira, ki da vse od sebe, si želi stopničk. V Mersinu sem res nastopil sproščeno. Iz borbe v borbo je šlo vse po željah in – zlata medalja je moja.«
VIR: Informator
FOTO: Levo: Trajković; Desno: Ceraj (Arhiv Utrinkov časa)
GRANIT BO POSLOVAL TUDI V STEČAJU
Dela imajo dovolj
Potem ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo začetek stečajnega postopka za delniško družbo Granit, je stečajni upravitelj Branko Đorđević, ki je vodil tudi prisilno poravnavo, pozval poslovne partnerje, naj ne prekinejo sodelovanja. Granit zdaj sicer posluje pozitivno, Peter Kosi, dosedanji direktor, pa je povedal, da jim je uspelo vse leto izplačevati delavcem plače pa tudi tri zaostale iz lanskega leta ter letošnji regres. V delniški družbi Granit je zaposlenih 64 delavcev, v hčerinski družbi Nizke gradnje pa 14. V prisilni poravnavi so upniki prijavili za 44 milijonov evrov terjatev, upravitelj pa jih je priznal za malo manj kot 27 milijonov. Upniki morajo terjatve prijaviti do 29. oktobra, novih prijav pa ni treba vložiti tistim, ki so jih že v postopku prisilne poravnave. V Granitu bodo nadaljevali proizvodnjo, a mora stečajni upravitelj za to dobiti soglasje stečajnega senata in dovoljenje sodišča. Napoveduje reorganizacijo poslovanja in prodajo nepotrebnega premoženja.
VIR: D. U., Delo, Večerova dokumentacija, Večer
STEKLARJI SO PREKINILI STAVKO IN GREDO NA DOPUST
Delavci so znova prisluhnili vodstvu, ker pričakujejo rešitev – Teden kolektivnega dopusta – Pričakujejo 500.000 evrov državnega kredita
Včerajšnje jutro se v Steklarni Luminos ni začelo delovno. Zaposleni so uresničili svojo napoved in začeli stavkati. Kmalu po ustavitvi proizvodnje je stavkovni odbor prejel pisni dokument direktorja Darka Boršiča. Sporočil je, da je družbi uspelo poravnati zapadle prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, in to je pripomoglo k deblokadi računa.
Zdaj steklarna lahko začne plačevati odtegljaje za maj in junij. Darko Boršič je sporočil, da je zahtevano izplačilo plač, najprej za maj, in izplačilo polovice regresa, odvisno od odločitve, sprejete na včerajšnji seji vlade, ki naj bi Steklarni Luminos odobrila 500.000 evrov kratkoročnega kredita. Za tolikšen znesek lahko vodstvo zagotovi zavarovanje.
Stavkajoči delavci so znova privolili v predlog vodstva in tudi soglasno sklenili, da danes odidejo na plačan enotedenski kolektivni dopust. Zahtevajo, da majsko plačo in polovico regresa prejmejo najpozneje do 14. avgusta, junijsko plačo pa do konca avgusta, ko se bodo začeli pogovori o julijski in avgustovski plači.
Stavkovnemu odboru so delavci naložili, da z vodstvom podjetja nadaljuje pogovore. Zaposlene najbolj zanima, kaj lahko direktor še doseže z načrtom prestrukturiranja proizvodnje, v kateri bi imelo zaposlitev približno 80 delavcev. Boršič je povedal, da bodo poskušali pridobiti sredstva za prestrukturiranje. Na vprašanja, kaj lahko pričakujejo, če vlada ne bi odobrila kratkoročnega posojila, je odgovoril, da je stečaj nujen. Prepričan je, da bodo državno pomoč dobili. Če vodstvo ne bo uspelo izpolniti obljub, so delavci sklenili, da bodo stavko nadaljevali 17. avgusta.
VIR: D. U., Delo
FOTO: Steklarna Luminos
NA ZGORNJI POLSKAVI UMRL MOTORIST
Prometna nesreča, v kateri je umrl 29-letni voznik motornega kolesa Yamaha S. J., doma Srednje Bistrice pri Lendavi, se je zgodila nekaj pred 18. uro na regionalni cesti zunaj naselja Zgornja Polskava. Motorist je pripeljal iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru in pri zaviranju v ostrem levem nepreglednem ovinku izgubil nadzor nad motorjem. Padel je na levo bočno stran in z motorjem vred drsel proti desnemu robu vozišča, kjer je trčil v zaščitno ograjo in kasneje še v steber zaščitne ograje. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je ob 20.25 umrl.
VIR: Gabrijel Toplak, Večer
ODPRLI BODO MOČVIRSKO IN GRANITNO KOLESARSKO POT
Kolesarska sekcija Slovenska Bistrica sklenila velik projekt
Poti, ki bosta omogočili priti tudi do bolj skritih kotičkov – spodbujanje kolesarske kulture
Mnogi, ki se ukvarjajo s športom, ne mirujejo niti poleti. Slovenska Bistrica ima, kljub slabim možnostim za nekatere športe, vendarle nekaj zanesenjakov. Pred kratkim je tako kolesarska sekcija, ki deluje v okviru ŠD Ten Sport, predstavila močvirsko ravninsko pot, v nedeljo, 2. avgusta, pa bo še gorsko granitno pot. Kolesarji se bodo zbrali ob 9. uri pred bistriškim gradom.
Močvirska pot je bolj položna (dolga 36 kilometrov, dvigne se samo z začetnih 274 na 340 metrov nadmorske višine) in primerna tudi za tiste, ki se ravno ne ponašajo z najboljšo kondicijsko formo. Teče izpred bistriškega gradu proti Laporju, Hošnici, Studenicam, Makolam, Štatenbergu, Pečkam. Ložnici pri Makolah, Kočnem in na koncu ponovno pripelje v Slovensko Bistrico. Pripravljena je tako, da pokaže raznolikost doline, poleg tega pa ni preveč prometna, saj se namenoma izogne asfaltu. Pelje med vinogradi, v Studenicah si je mogoče ogledati samostanski kompleks, čudovito viteško dvorano v dvorcu Štatenberg, če pa potnike tareta žeja in lakota, se lahko okrepčajo tudi med potjo. Za še tako izbirčnega nedeljskega kolesarja se kaj najde. Idejni oče in gonilna sila tega projekta je član kolesarske sekcije Slavko Kaučič.
V projektu je sodelovalo sedem Ijudi: Emil Milan Sobočan, Branko Hojnik, oddelek za gospodarstvo, Jana Jeglič – TIC, Vili Stegne – občinska športna zveza, Marjan Tomazin – SD Ten Sport in James s.p. ter Slavko Kaučič – kolesarska sekcija.
VIR: Nataša Pogorevc, Večer
FOTO: Na močvirski kolesarski poti (TIC Slovenska Bistrica)
VIŠJE STANARINE ŠELE JESENI?
Slovenska Bistrica med redkimi slovenskimi občinami, kjer ta mesec niso povešali stanarin
Povišanje naj bi bilo, menijo pri izvršnem svetu, »primemo in znosno«
Slovenska Bistrica je gotovo ena redkih (če ne celo edina) med slovenskimi občinami, kjer ta mesec (čeprav so imeli možnosti kot v vseh drugih občinah) niso povišali stanarin. Stanovalci so si tako za zdaj sicer prihranili nekaj denarja pri Stanbiroju, ki skrbi tudi za vzdrževanje kakih 1800 (pretežno starejših) družbenih stanovanj v bistriški občini, pa se bojijo, da bo zmanjkalo denarja za vsa nujna popravila, saj so računali na julijsko podražitev. Kot pravi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, naj bi se stanarine povišale šele jeseni, ko bodo na osnovi vseh argumentov ugotovili, kolikšna naj bi bila primerna in znosna podražitev.
VIR: Sonja Ploj-Ratajc, Večer
NOVI AKTIV ZSM ŽABLJEK
Aktiv Zveze socialistične mladine (ZSM) Žabljek je prav gotovo najmlajši mladinski aktiv v bistriški občini. Ustanovili so ga letos januarja na pobudo nekaterih posameznikov. Mladi iz Žabljeka in okoliških vasi so dotlej delovali v aktivu ZSM Laporje, ki pa je bil zanje preveč odmaknjen.
Nad 60 mladih iz vasi Žabljek, Razgor in Levič se je tako združilo v novi aktiv ZSM Žabljek. Že takoj na začetku so se dogovorili za nekaj pomembnejših oblik dejavnosti; vanje bodo vključili kar največ mladih iz navedenih naselij. Najprej si bodo prizadevali dobiti prostor za sestajanje – sedaj se namreč sestajajo kar na prostem. Doslej so pripravili več srečanj mladih in krajanov, na katerih so se pogovorili za skupno sodelovanje pri urejanju raznih komunalnih del in na kulturnem in rekreativnem področju.
Mladi iz Žabljeka so v času delovanja priredili že nekaj proslav ob pomembnejših praznikih. S posebno pozornostjo so pripravili praznovanje 8. marca, 1. maja in 4. julija; vsa ta praznovanja so povezali s praznovanjem v počastitev 30-letnice osvoboditve. Pripravili so tudi nekaj veselic. Čisti dohodek od njih so namenili za zgraditev cestne bližnjice od Žabljeka do Križnega vrha, kjer je trgovina in sodobnejša cestna povezava s kraji v občini Slovenska Bistrica. Denar pa zbirajo tudi za zgraditev mladinskega doma.
Da bi ZSM Žabljek zadane naloge kar najbolje opravljala, je izvolila devetčlansko predsedstvo, ki ga sestavljajo po trije predstavniki iz vasi Žabljek, Razgor in Levič. Predsednik je Rudi Rolanda iz Žabljeka. Mladim daje vso pomoč pri izvrševanju programa občinska konferenca ZSM Slovenska Bistrica.
VIR: V. Horvat, Večer
FOTO: Žabljek (Wikipedija)
PROSLAVA 20 LETNICE JUGOSLAVIJE NA POHORJU
Slovenjebistriška podružnica S.P.D. priredi v nedeljo, dne 31. t. m. pri Sv. Treh kraljih na Pohorju proslavo 20-letnice Jugoslavije s sledečim sporedom: Napredvečer kresovanje, iluminacije ter zažiganje raket, v nedeljo ob 10. uri sv. maša, po sv. maši blagoslovitev Ciril-Metodove kapelice, nato odkritje spominske plošče s pozdravnimi govori ter šesti pohorski shod. Pri proslavi sodeluje pevsko društvo »Lipa« iz Sl. Bistrice ter tovarniška godba iz Zg. Bistrice. K tej prvi planinski proslavi prirede svoje društvene izlete sledeča društva iz Slov. Bistrice: CMD, Sokolsko društvo, Prosvetno društvo, pevsko društvo »Lipa«, Gasilska četa, Narodna odbrana, Prvo delavsko kolesarsko društvo, Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«, Udruženje rezervnih oficirjev, Rdeči križ, Tujsko-prom. in olepševalno društvo, Protituberkulozna liga ter Strelska družina. V nedeljo vsi k Sv. Trem kraljem na Pohorje k proslavi 20-letnice Jugoslavije!
VIR: Večern
POČITNIŠKA KOLONIJA PRI SV. MARTINU NA POHORJU
Dekliška počitniška kolonija mestne občine mariborske, ki je zjutraj odpotovala k Sv. Martinu na Pohorje z dvema mestnima avtobusoma, je srečno dospela na cilj ob 13 uri. Izpod klanca na vrh je rabila pri trikratnem počitku tri ure. Na vrhu jo je čakal izboren obed. Nad prisrčnim sprejemom in lepoto kraja so bile vse udeleženke naravnost očarane. K temu je mnogo pripomoglo tudi krasno vreme. — Pod klancem pri Slovenski Bistrici, kjer sta se avtobusa ustavila, je bilo veselo srečanje z deško kolonijo, ki se je ravnokar vračala in z istima avtobusoma dospela v Maribor ob 1/2 12. Takoj ob svojem prihodu so bili dečki pregledani in tehtani na mestnem fizikatu. Pokazali so se zelo lepi uspehi, dečki so zdravi, zagoreli kakor zamorčki in izborno razpoloženi, četudi so bili na Pohorju samo 3 tedne. Priznati je treba, da je akcija uspela v polni meri.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je soustanovitelj klimatskega zdravilišča na Ošlju SLAVOJ DIMNIK
Slavoj (Avgust) Dimnik se je rodil 31. julija 1887 v Postojni očetu Jakobu, šolniku, in materi Josipini, rojeni Kraigher.
Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Postojni, nato pa v Ljubljani učiteljišče, kjer je leta 1907 maturiral.
Najprej je služboval v Postojni in nato v Trstu (Italija). Ko je po prvi svetovni vojni Trst pripadel Italiji, ga je leta 1919 zapustil in se zaposlil v Mariboru kot ravnatelj tamkajšnjega Deškega zavetišča.
V Mariboru je bil tudi tajnik društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine in je na tem položaju ogromno prispeval k ustanovitvi otroškega klimatskega zdravilišča, zgrajenega 1930 na Ošlju pri Šmartnem na Pohorju (občina Slovenska Bistrica). Poimenovali so ga po kraljici Mariji.
Slavoj Dimnik je bil dejaven na najrazličnejših področjih; deloval je v mariborskem kullturnem in družabnem življenju, sodeloval pri snovanju mariborskega Učiteljskega doma, ki je imel tudi pomembno založniško vlogo in bil prizadeven v raznih dobrodelnih ustanovah.
Na strokovnem področju je najpomembnejši njegov prispevek k slovenski šolski kartografiji, še posebej se je posvetil ustrezni rabi slovenskih zemljepisnih imen.
Slavoj Dimnik je umrl 1. oktobra 1932 v Mariboru, pokopan je v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si