
Danes goduje NIKA
Ime Nika je različica ženskega osebnega imena Nikolaja, ki kot ženska oblika imena Nikolaj izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Νικoλαoς (Nikólaos). Grško ime je zloženo iz grških besed νικη (nikē) v pomenu »zmaga v boju« in λαο’ς (laós) v pomenu »narod, ljudstvo«.
Moške različice imena: Nikolaj, Niko, Nik.
Ženski različici imena: Nikolina, Nikica.

6. marec 2012
JAKOV FAK ZLAT NA SVETOVNEM PRVENSTVU
6. marca 2012 je Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v nemškem Ruhpoldingu osvojil zlato medaljo na 20-kilometrski preizkušnji. Fak je z enim zgrešenim strelom za sedem sekund premagal Francoza Simona Fourcada. Uspeh Slovenije je dopolnil še Klemen Bauer, ki je prav tako zgrešil le eno tarčo, s petim mestom.

LOVRO, JOSIPINA IN NJUNA RDEČA ZOFA
Zadnja prireditev pred zaprtjem gradu in odpovedjo vseh prireditev zaradi koronavirusa, je bila v petek, 6. marca 2020, in je bila namenjena ženskam ob njihovem prazniku, 8. marcu. To je bil literarni večer o resnični slovenski ljubezenski zgodbi med prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko in velikim Slovencem in enim najpomembnejših politikov 19. stoletja, Lovrom Tomanom.
Jospina Urbančič -Turnograjska, čeravno je zapustila ta svet zelo mlada, je slovenski književnosti zapustila bogat opus povesti, poezije in pesmi. V 19. stoletju je mlademu dekletu težko uspelo izdati knjigo med moškimi znanimi slovenskimi pisatelji in pesniki. Izjemna je tudi zapuščina njunega dopisovanja, ki obsega več kot tisoč pisem in nekatera so bila res lepo okrašena in so se ohranila do danes, hranijo pa jih v NUK Ljubljana.
Ta literarni večer, ki smo ga poimenovali Josipina, Lovro in njuna rdeča zofa, je bil v celoti idejno izpeljan pod okriljem Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica oziroma direktorice Herte Žagar. V kulturnem programu je nastopila vokalna skupina Vivere. Pevke so nekaj skladb, ki so nastale pod peresom Josipine Urbančič – Turnograjske, prvič uglasbile. Kavarniško vzdušje v lepo napolnjeni Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica je na novo odkrilo to izjemno mlado dekle, ki ga lahko postavljamo ob bok priznanim evropskim književnicam 19. stoletja.
VIR: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: Jospina Urbančič -Turnograjska (Informator)

PROSLAVA OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA V OPLOTNICI
Članice Ženskega foruma iz Oplotnice vabijo na kulturno prireditev, s katero bodo počastile mednarodni dan žensk. Prireditev bo danes, 6. marca, ob 19. uri v Dvorani Rudija Žnidariča v Oplotnici. Nastopili bodo učenci OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in posamezni kulturni delavci.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c

ZBOROVALI SO ČLANI LOVSKE DRUŽINE SLOVENSKA BISTRICA
V nedeljo, 6. marca 2016, so se v Lovskem domu na Zgornji Bistrici na rednem letnem občnem zboru sešli člani Lovske družine Slovenska Bistrica.
Obravnavali so poročilo o delu v preteklem letu in potrdili načrt gospodarskih dejavnosti za leto 2016, zaslužnim članom so podelili tudi priznanja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

MLADI PARLAMENTARCI O IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNI ORIENTACIJI
V sejni sobi Občine Slovenska Bistrica je v petek, 6. marca 2015, potekal plenarni del 24. medobčinskega otroškega parlamenta. Mladi parlamentarci so razpravljali na temo Izobraževanje in poklicna orientacija.
Na uvodnem delu plenarnega zasedanja sta udeležence uvodoma nagovorila tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in župan Občine Poljčane Stanislav Kovačič.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

DANES KOMEDIJA V POLJČANAH
Gledališka skupina Kuda Janka Živka Poljčane bo danes pred domačim občinstvom zaigrala komedijo z naslovom Biblija – Stara zaveza. Tekst je napisal Jaka Ajdišek, v njem pa na humoren način opisuje zgodbo, povezano s sporočili Svetega pisma. Predstava bo v avli poljčanske osnovne šole, začela se bo ob 19. uri. Igrali bodo Polona Pleničar, David Žonta, Jani Vodušek, Boštjan Polanec, Robert Prasker, Urban Pihler, Ursula Lovec, Eva Jug, Dejan Žonta in Simona Kostanjšek, igro je zrežirala Nataša Podlipnik.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

ŠOLA VELJKA VLAHOVIČA ČREŠNJEVEC
Na Črešnjevcu so v soboto, 6. marca 1976, pripravili veliki komemorativni zbor delovnih Ijudi, občanov ter mladine občine Slovenska Bistrica, posvečen spominu velikega revolucionarja, državnika in sina delavskega razreda ter narodov in narodnosti naše samoupravne socialistične Jugoslavije Veljka Vlahoviča. Zbor se je začel ob 11. uri, na njem pa so novo osnovno šolo Črešnjevec poimenovali po Veljku Vlahoviču — z namenom in željo, da bi njegov duh, njegovo revolucionarno delo, Ijubezen do domovine in delavskega razreda vel med delavci šole in da bi ga le-ti v učno vzgojnem procesu vcepljali v zavest naše mlade generacije.
Na zboru so slovesno v zvezo komunistov sprejeli 35 novih članov, predvsem mladih delavcev iz neposredne proizvodnje ter izročili namenu marksistično knjižnico, prvo te vrste v občini.
VIR: A. Žunec, Večer

MILIČNIK PREPREČIL ŽELEZNIŠKO NESREČO
Na cesti Poljčane-Slov. Bistrica je zaradi odjuge pred dnevi obtičal nek osebni avto, ki ga je nato izvlekel ob sodelovanju dveh miličnikov v poljčanah šofer Hajnšek s tovornim avtomobilom Ford, last trg. podjetja “Preskrba” iz Poljčan. Ko so se vračali nazaj proti Poljčanam, je avto obtičal na cesti ravno med zapornicami na železniški progi. Vse prizadevanje šoferja in obeh miličnikov, da bi avto spravili naprej, je bilo zaman. Prav v tem pa so se zapornice zaprle in vsak čas bi moral pripeljati osebni vlak proti Poljčanam, ki pripelje nekaj minut čez 19. uro.
V tem pa je stekel miličnik Franc Guček v smeri proti vlaku nekaj sto metrov in nato ob lokomotivi oddal tri strele iz pištole. Istočasno pa je strojevodji mahal z rokami, naj vlak ustavi. Strojevodja je zavrl z vso močjo in vlak se je ustavil dobrih 20 m pred stoječim tovornjakom.
Ob pomoči nekaterih potnikov so nato tovornjak potisnili s proge, vlak pa je odpeljal naprej.
Trgovsko podjetje “Preskrba” je požrtvovalnega miličnika nagradilo z denarno nagrado 3000 din, saj je s svojim dejanjem preprečil milijonsko škodo.
VIR: Večer

SOKOLSKA AKADEMIJA
Sokol Slov. Bistrica je v nedeljo, 6. 3. 1932, zvečer ob 8. uri ob sto letnici Tyrševega rojstva v dvorani Okrajne hranilnice pripravil slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali vsi oddelki telovadcev z izbranimi vajami in sokolski salonski orkester pod vodstvom br. Živkota. Telovadne točke je izbral prednjački zbor, ki ga vodi načelnik br. Stopar.
VIR: Mariborski večernik Jutra

Rodil se je zgodovinar in publicist JOŽE STABEJ
Jože Stabej st. se je rodil 6. marca 1896 na Prelogah v občini Slovenska Bistrica usnjarskemu delavcu, pozneje rudarju Janezu in viničarki Tereziji, rojeni Ratej. Po osnovni šoli v Slovenskih Konjicah je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Želenega študija na filozofski fakulteti v Ljubljani zaradi gmotnih težav ni mogel nadaljevati.
Najprej je bil kulturni organizator v Ljubljani, nato pa v Mariboru, kjer je bil tudi tajnik Jugoslovanske strokovne zveze in od leta 1922−26 vodja Državne posredovalnice za delo.
Po zasedbi Maribora leta 1941 je bil zaprt v Meljski vojašnici in z vso družino izseljen v cigansko naselje Ada pri Ćupriji (Srbija). Po vrnitvi leta 1945 v Maribor je prevzel vodstvo mestnega in okrožnega avtobusnega prometa.
Šele ko se je umaknil v pokoj, je začel leta 1950 uresničevati svoje mladostne načrte. Na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnost (SAZU) se je zaposlil honorarno, vzporedno pa obiskoval knjižnice, brskal po arhivih, zbiral gradivo in študiral. Iz samouka ljubitelja se je hitro oblikoval zgodovinar materialne in duhovne kulture in leksikograf.
Raziskoval je različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem se je posvečal starejšemu slovenskemu slovaropisju. Pripravljal je tudi komentirane izdaje prvih slovenskih slovaropiscev in zanje prispeval razprave. Raziskoval je tudi rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja.
Jože Stabej je umrl 22. decembra 1980 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si

ATTEMS DA IZDELATI NAČRT ZA BLOKHAUS (BRUNARICO)
Attemsovi gozdni delavci so bivali v petih zaselkih: Močniku, Kurji vasi, Majsterhausu, Bajgotu in Blokhausu. V ta namen je dal grof Attems izdelati načrt za dvodružinsko stanovanjsko stavbo − brunarico za gozdne delavce v naselju Blokhaus. Načrt je bil izdelan 6. marca 1895.
Nemško ime kaže, da je bila prvotna stavba tega zaselka brunarica (Blokhaus), ime te stavbe pa se je nato prijelo vsega zaselka.
Sicer pa za Blokhaus ni mogoče dovolj zanesljivo ugotoviti, ali so bile tam razen ene stanovanjske stavbe gozdnih delavcev tudi druge stavbe te vrste, ali pa so bile barake. Vsekakor pa so za čas Avstro-Ogrske monarhije izpričane tri stavbe.
VIR: Pertl, Eman, Razvoj zdravstva in zdravstvene službe na območju občine Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 264−265
FOTO: Načrt za dvodružinsko stanovanjsko stavbo gozdih delavcev na Blokhausu, 1895. (Zbornik občine Slovenska Bistrica I., str. 265)

Umrl je duhovnik in nabožni pesnik JOSIP HAŠNIK
Josip Hašnik (tudi Jožef) je bil rojen 16. marca 1811 v Trbonjah nad Vuzenico.
V osnovno šolo je hodil v Radljah ob Dravi, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v Mariboru.
Filozofijo je končal v Gradcu, bogoslovje pa v Celovcu (oba Avstrija), kjer mu je bil za spirituala sam A. M. Slomšek. Kot kaplan je služboval po raznih krajih Štajerske; leta 1849 pa je prišel najprej v Čadram pri Oplotnici in kasneje na Šmartno na Pohorju, kjer je bil provizor. Kot župnik se je ustavil pri Sv. Juriju (današnji Šentjur), kjer je tudi umrl.
Hašnik je bil sicer nemško vzgojen, vendar je nekaj časa vneto zbiral manj znane slovenske besede, a se je kmalu znova močno preusmeril v nemško mislečega izobraženca. Tudi prve pesmi je pisal samo v nemškem jeziku. Šele na Slomškovo pobudo se je vse bolj obračal k slovenstvu in v slovenskem jeziku pričel tudi pesniti. Pesnikovanju je ostal zvest skoraj vse do svoje smrti.
S Slomškom in Orožnom spada med najvidnejše ustvarjalce takratne dobe s celjskega območja, čeprav ni bil vedno izviren in popoln. Med posvetnimi je večji del nabožnih pesmi. Bolj kot besedilo so mu uspevali napevi.
V letih pred smrtjo je Hašnik pričel urejati zbirko pesmi za izdajo, ki jih je poslal Mihi Lendovšku, vendar do izdaje zbirke ni prišlo.
Josip Hašnik je umrl 6. marca 1883 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si

Rodil se je duhovnik in nabožni pisec JOŽEF ŠUC
Dr. Jožef Šuc (Schutz), publicist in politik, se je rodil 6. marca 1837 na Ponikvi pri Grobelnem kmetu Martinu in Heleni rojeni Tuner.
Po odlično opravljeni gimnaziji (1850–58) v Mariboru je študiral v Celovcu (Avstrija) in Mariboru (1858−62) bogoslovje. Mašniško posvečenje je prejel leta 1862. Kaplan je bil od 1862–66 v Jarenini, kasneje v Vuzenici in Strmcu (Nova Cerkev), nato pa nadaljeval študij v Rimu (Italija, 1866−68). Zatem je bil kaplan v Slovenski Bistrici in nemški pridigar ter katehet v Celju. V letu 1871 je bil provizor v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah in v Slovenj Gradcu ter promoviran za doktorja v Gradcu (Avstrija). Kot župnik v Slovenj Gradcu (1874−84) je bil izvoljen v štajerski deželni zbor (1878). Od leta 1885 pa do svoje smrti je župnikoval v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Med službovanjem v Slovenski Bistrici se je družil z Josipom Vošnjakom in člani Vošnjakovega kroga. Skupaj z njimi ima velike zasluge pri ustanovitvi okrajne hranilnice.
Jožef Šuc je ob proslavi 100–letnice mariborske gimnazije leta 1858 deklamiral slovensko odo Davorina Trstenjaka; na besedi mariborske čitalnice leta 1863 je govoril o cerkveno-političnem položaju.
Josip Vošnjak ga v svojih Spominih sicer omenja, vendar z dokajšnjo nesimpatijo. Menil je, da je bil preveč klerikalno usmerjen.
Jožef Šuc je umrl 14. junija 1900 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
