Alojz Luršak ml. se je rodil 19. septembra 1912 v Sevnici očetu Alojzu, gostilničarju, in materi Rozaliji, gostilničarki. Imel je še brata Štefana (*1915) in sestro Rozalijo (*1923).
Njegova starša izvirata iz Sevnice, na Pragersko sta prišla leta 1918 iz Maribora, kjer sta oba delala kot gostinca. Takrat sta na Pragerskem kupila gostilno in precej zemlje od Karla Lipautza.
Ko je bil Alojz ml. star trinajst let, je doživel nesrečo z dinamitnim vžigalnikom, ki mu ga je med razstavljanem razneslo v roki. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da sta mu na desni roki manjkala dva prsta.
Bil je aktiven član pragerskega Sokola. Bil je prosvetar društva, leta 1940 je bil izvoljen za starosto društva, igral in režiral je tudi v sokolski igralski skupini.
Že takoj po okupaciji leta 1941 se je pridružil prvi pragerski odporniški skupini, člane naj bi okupatorju izdal njihov sovaščan Herbert Strmšek (po vojni je bil obsojen in usmrčen, op. ur.). Gestapo je osumljene med 24. in 26. septembrom 1941 aretiral in jih šest izmed njih oktobra istega leta ustrelil kot talce. Alojza Luršaka ml. je rešil brat Štefan, natakar v hotelu Orel v Mariboru, kjer so se prehranjevali visoki nemški častniki in funkcionarji. Pregovoril jih je, da je gestapo 24. oktobra 1941 izpustil njegovega brata.
Nemci so pri Luršakovih večkrat naredili preiskave. Pošiljal naj bi jih župan Pragerskega, pronemško usmerjen Jakob Potočnik, a niso nikoli našli ničesar sumljivega ali prepovedanega.
Po dogovoru s partizani iz Obveščevalnega centra Pohorje se je Alojz Luršak ml. leta 1943 zaposlil v skladišču Heimatbunda v Mariboru, da jim je lahko dostavljal obveščevalne podatke ter jih oskrboval z lažnimi osebnimi in drugimi dokumenti.
Od jeseni 1944 je bila v gostilni njegovih staršev nemška pomožna vojaška bolnišnica. Ko je decembra 1944 vanjo dvakrat vdrla partizanska patrulja in odnesla zdravila, sanitetni material in orožje, sta morala zopet posredovati z bratom Štefanom. Okupatorji so jih namreč obdolžili, da so se za napada dogovorili s partizani.
Med vojno, leta 1945, se je poročil s Celjanko Štefanijo, ki je tudi sodelovala pri ilegalnem delu.
Ko so pragerski domoljubi marca 1945 ustanovili pri kmetu Koropcu na Pohorju odbor Osvobodilne fronte (OF), so za sekretarja so izvolili Alojza Luršaka ml. Ko je OF Pragersko 9. maja 1945 prevzela oblast, je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora in sekretar OF najprej organiziral očiščevalna in popravljalna dela na šoli ter pripravi šolskih prostorov za pouk.
Alojz Luršak ml. je bil tudi po drugi svetovni vojni eden najaktivnejših družbenopolitičnih delavcev na Pragerskem. Januarja 1946 je bil izvoljen za tajnika Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Pragersko. Za tajnika je bil ponovno izvoljen tudi na jesenskih volitvah istega leta.
Alojz Luršak ml. je umrl 13. junija 2004 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.

VIR: biografski-sb.si