7. februar
Danes goduje RIHARD
Ime Rihard izhaja iz nemškega imena Richard, to pa iz starejšega Richart. Ime Richart je zloženo iz starovisokonemških besed rîchi v pomenu »mogočen, silen; knez« in hart »močan, drzen«.
Moške različice imena: Diki, Richard, Ričard, Rik, Rikard, Rikardo, Riki, Riko.
Ženski različici imena: Rika, Riharda.
7. februar
NAŠI SKAKALCI OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI NA TEKMI MEŠANIH EKIP
7. februarja 2022 so slovenski skakalci Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj in Peter Prevc na olimpijskih igrah v Pekingu spisali zgodovino in slavili zmago na premierni tekmi mešanih ekip.
Slovenska četverica je na kaotični tekmi, polni diskvalifikacij, z ogromno prednostjo 111,2 točke prehitela Rusijo na drugem mestu, do brona pa je presenetljivo prišla Kanada, ki je za Slovenijo zaostala kar za 156,9 točke.
KULTURNA DEDIŠČINA, PONOS VSAKEGA NARODA
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom, 7. februarja 2020, so imeli na 2. osnovni šoli namenski dan, ki je bil namenjen spoznavanju kulturne dediščine. Ob pomoči učiteljev in zunanjih izvajalcev so imeli bogat nabor delavnic, preko katerih so učenci spoznavali ljudske šege, folklorni ples, stare obrti, ljudske zgodbe … Učenci so se skozi namenski dan vključili v dve delavnici, peto šolsko uro je sledila proslava za kulturni praznik.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so zadnjo šolsko uro namenskega dneva pripravili kratko proslavo, na kateri so se spomnili veličine dr. Franceta Prešerna in širšega pomena kulture. Na proslavi so bile podeljene tudi Prešernove nagrade učenkam, ki so dosegle izjemne dosežke na različnih področjih.
VIR: Novinarski krožek 2. osnovne šole, Informator
FOTO: Aleš Brezočnik
NAJ OSEBNOSTI
Patricija Breznikar je naj osebnost leta 2018, so odločili bralci časopisa Bistriške novice in obiskovalci portala Novice.si. Priznanje za življenjsko delo pa je uredništvo časopisa podelilo Jerneju Čoklu, predsedniku upravnega odbora Skupine Impol. Obema dobitnikoma so priznanji pred dnevi izročili v Galeriji likovnih prijateljevanj v Slovenskih Konjicah, v hiši, v kateri je tudi sedež podjetja Novice. Breznikarjeva je direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in s svojim delovanjem opozarja nase na več področjih.
Ob 150. obletnici čitalništva na Slovenjebistriškem so izdali odmeven zbornik. Pripomogla je, da so na Pragerskem dobili nove prostore krajevne knjižnice. Je članica upravnega odbora Združenja slovenskih splošnih knjižnic, svetnica v občinskem svetu, aktivno deluje tudi v domačem kulturno-umetniškem društvu na Zgornji Polskavi. “Knjižnice delujemo na tisoč mestih po Sloveniji, letno si pri nas deset milijonov obiskovalcev izposodi gradivo. Vesela sem, da so tudi naši uporabniki, sokrajani in vsi občani zaznali pomembnost knjižnice v lokalnem okolju in hkrati tudi moje delovanje na vseh drugih področjih, kjer delujem kot prostovoljka in občinska svetnica,” je povedala dobitnica kristala.
Čokl je svojo kariero posvetil Impolu, družbi, ki ji je zvest že 44 let. Začel je kot pripravnik, sedaj pa že več kot četrt stoletja vodi upravo Skupine Impol. “Impol je danes mednarodna družba z 2300 zaposlenimi, imamo preko 770 milijonov evrov prihodkov. Vse moje delo bi bilo jalovo, če ne bi imeli dobrih sodelavcev, če se ne bi razumeli tudi s širšo družbeno skupnostjo in če ne bi bili moji sodelavci tako uspešni. Zato gre njim največja zahvala za to priznanje,” je poudaril Čokl.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Jernej Čokl in Patricija Breznikar (Bistriške novice)
7. februar 2020
TABORNIŠKA TRADICIJA GRE NAPREJ
Mladi taborniki so preizkusili svoje znanje na zimskem orientacijskem tekmovanju
Kot narekuje slovenska taborniška tradicija, so se tudi letos zbrali taborniki in tabornice iz vse Slovenije, da preizkusijo svoje orientacijske veščine na Zimskem orientacijskem tekmovanju. Vsako leto ga organizira Taborniško društvo Rod XI. SNOUB Miloša Zidanška iz Maribora. Letošnjega je prejšnji konec tedna gostila 2. osnovna šola Slovenska Bistrica. Znanje orientiranja v naravi je močno povezano s šolskimi predmeti, kot so geografija, matematika in biologija, zato sta medpredmetno povezovanje in dobro poznavanje teh predmetov pri orientaciji ključnega pomena, dobra telesna kondicija pa pripomore k prehodu proge v ustreznem času.
Novost letošnjega tekmovanja je bila promocijska skladba Taborniška izpod ustvarjalnih rok Bande Nejko in prijatelji, ki je tabornike že vnaprej pripravila na progo, ki jih je čakala, hkrati pa poetično opisala nekaj najbolj posebnih vidikov taborniškega življenja.
Morda je bila prav Taborniška razlog za veliko število tekmovalcev – kar 315 tabornikov iz vse Slovenije se je pomerilo v različnih disciplinah. V petek zvečer so reševali naloge iz taborniških znanj in vrisovali točke na zemljevid, ki ga spremljalo tradicionalno druženje ob karaokah. V soboto zjutraj so se tekmovalci odpravili na progo, dolgo približno deset kilometrov, na kateri so se preizkusili v praktičnem delu tekmovanja. Na progi so tekmovalci z zemljevidom in kompasom poiskali kontrolne točke, na katerih so nato opravljali različne preizkušnje, od signaliziranja kratkega besedila do risanja skice terena.
Večina ekip je bila na progi okoli pet ur. V zameno za trud in prehojene kilometre so dobili neprecenljivo izkušnjo, toplo kosilo, najboljši tudi sponzorske nagrade. Posebno nagrado za najbolje uvrščeno taborniško društvo na tekmovanju je prejel Rod Srnjak iz Logatca. Med najmlajšimi (gozdovniki) se je najbolje odrezala ekipa Republika banana (Rod Rous Adamič Grosuplje), med popotniki je bila najboljša ekipa Mokre rožice (Rod Sivega volka), med raziskovalci pa ekipa Krokodili (Zmajev rod).
VIR: Štajer’c
FOTO: Ekipe so morale opraviti številne preizkušnje (Arhiv tabornikov)
7. februar 2018
ČEBELARSKI CENTER BO KONČAN JESENI
V novih prostorih bosta tudi učilnica in muzej
Na Zgornji Bistrici bodo predvidoma jeseni slovesno odprli pričakovan čebelarski center. V čebelarskem centru bo društvo pridobilo svoje prostore, ki bodo na voljo tudi drugim, ki so željni znanja o čebelarstvu. “V pritličju stavbe bomo uredili šolsko učilnico, v njej bodo različne prireditve in predavanja, majhno kuhinjo in trgovino, v kateri bodo na prodaj izdelki, pridelani v našem centru. V prvem nadstropju pa bodo društveni prostori, sejna soba in knjižnica, saj imamo ogromno literature. Poleg tega bomo uredili še muzej s starejšimi čebelarskimi izdelki, ki jih posamezniki hranijo po svojih domovih. Obiskovalci si bodo tako na enem mestu lahko ogledali, kako so čebelarili nekoč,” je po nedavnem rednem zboru Čebelarskega društva Slovenska Bistrica povedal predsednik Maksimiljan Prah.
Čebelarski center na Zgornji Bistrici je že zdaj odprt vsako nedeljo od 15. do 20. ure, za kar skrbi dežurni čebelar. V tem času si lahko obiskovalci ogledajo učno pot, vzrejno postajo in preživijo nekaj uric v naravi.
Nagrajena učna pot
Društvo je namreč že v letu 2011 uredilo in opremilo učno pot medovitih rastlin za izobraževanje v naravi. Ob poti, ki je dobila tudi nagrado za najlepše urejeno čebelarsko učno pot v Sloveniji, je posajenih 120 različnih rož, na koncu poti so uredili še velik skalnjak.
Kasneje so namenu predali učno vzrejno postajo, edino v državi, ki deluje v okviru čebelarskega društva. Leta 2014, ko so slovenjebistriški čebelarji praznovali 90-letnico delovanja, je Občina Slovenska Bistrica prejela tudi priznanje za čebelam najbolj prijazno občino. Tudi zdaj pri izgradnji centra finančno pomagajo občina in donatorji, sicer pa so čebelarji največ dela opravili kar sami (okoli 1800 prostovoljnih delovnih ur letno).
Dnevi za otroke
Članom društva aktivnosti ne zmanjka. Tudi letos, že enajstič zapored, bodo slovenjebistriški čebelarji sodelovali pri tradicionalnem slovenskem zajtrku. Z veseljem vsako leto obiščejo vrtce v občini, katerim podarijo okoli 60 kilogramov medu. Sicer pa Prah pravi, da bodo v prihodnje še tesneje sodelovali z vrtci in osnovnimi šolami. “Načrtujemo, da bi otroci preživeli dneve v čebelarskem centru. Vsak otrok naj bi, preden konča osnovno šolo, vsaj enkrat obiskal naš center. Ozaveščanje mladih je prioriteta, če bomo mlade poučili o življenju čebelic in ohranjanju zdrave narave, menim, da bomo dosegli veliko,” razlaga predsednik društva.
Sicer pa bo slovesno že 20. maja letos tudi zaradi praznovanja svetovnega dneva čebel, ki ga je lani ravno na pobudo Slovenije razglasila Generalna skupščina OZN. Praznovanja čebelarjev z vsega sveta na Gorenjskem se bodo udeležili tudi predstavniki Čebelarskega društva Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Maksimiljan Prah, predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica, v čebelarskem centru (Aleš Kolar)
DESET LET DELA OKRONALI S KNJIGO »PRID’TE POMAGAT«
Že sedmo leto zapored prirejajo ložniške ufarce etnološki večer, na katerem predstavijo tradicijo podeželja naših prednikov, njihova vsakdanja opravila, skupinska dela, vesele trenutke ob petju in plesu, običaje ter navade. V njih pa tli tudi raziskovalni duh, saj zapisujejo skoraj že pozabljeno ljudsko pesem, ki je nastala ob različnih dogodkih iz človekovega življenja.
Letošnji etnološki večer, ki so ga gostile v soboto, 7. februarja 2015, na Zgornji Ložnici je bil še posebej zanimiv. Poimenovale so ga po knjigi Pridte pomagat, ki je nastala izpod peresa Marjane Jereb in Martine Lešnik, članic ložniških ufarc.
V knjigi je zbrano 10 – letno delo in prikaz ter raziskovanje življenja na podeželju, publikacijo je založil in izdal v 500 izvodih Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Oblikoval jo je Silvo Husu, izdajo pa sta omogočili Občina Slovenska Bistrica in Turistično društvo Zgornja Ložnica.
VIR: Marijana Jereb, Informator
FOTO: Aleš Kolar
DVAKRAT SO ŽE REŠILI ŽIVLJENJE
Tinjčani, predani in kleni Pohorci, so si pred dobrim letom z lastnimi sredstvi kupili gasilski avtomobil. Občina Slovenska Bistrica namreč ni imela posluha, da bi jim ga kupila ali vsaj sofinancirala nakup, primaknili so le “drobiž”, so danes povedali domačini. V njihovem društvu ima 17 prostovoljnih gasilcev opravljen izpit iz oživljanja, aparat za oživljanje imajo dobri dve leti, z njim so posredovali štirikrat. Jože Juhart je bil zraven trikrat. “Dvakrat smo bili uspešni, rešili smo dveletnega malčka v vrtcu in mlajšega fanta, starejše gospe in mladega Nejca pa žal ne,” je povedal Juhart.
VIR: Damijana Žišt, Večer
FOTO: Vozili PGD Tinje pred gasilskim domom (Arhiv KS Tinje)
TRDNI ŠIVI ZASEBNEGA PODJETJA POLO MODELI
Pamet je boljša kot žamet
Tatjana Polanšček iz Maribora, ki je v Slovenski Bistrici osnovala zasebno proizvodno podjetje, je ena redkih, ki se gre take vrste podjetništva Tatjana Polanšček, direktorica zasebnega proizvodnega podjetja Polo modeli, ki je začelo z delom lani novembra, že nekaj mesecev živi samo za svoje podjetje. Prostore ima v novi poslovno-trgovski zgradbi v Slovenski Bistrici, kamor se direktorica vozi iz Maribora, 33 delavk pa je domačink iz Bistrice.
»Začeli smo dobesedno iz nič, računajoč le na svoje izkušnje, ki sem si jih kot inženirka konfekcije nabirala najprej v soboški Muri in potem še v mariborskem Piku. Prostore Imamo v najemu, stroje smo kupili na lizing, naše pa so znanje, strokovnost, tehnologija in izredno pridne delavke, ki so pripravljene delati, kadar koli je treba,« pravi Tatjana Polanšek. Podjelje, ki ga vodi, je mešano, saj je minimalna sredstva vanj vložil tudi nemški partner.
Šivamo lažjo žensko konfekcijo in trenutno vso proizvodnjo prodamo tujim kupcem. Ti me zalagajo tudi z blagom. Pri klasičnem izvozu, gre za italijanske kupce, sami nabavljamo tudi blago, in sicer največ v Ajdovščini in Mariborskem MTT. Čeprav smo naše prve kolekcije šele začeli prodajati, dosegamo cene, ki so v naši branži normalne. Dajejo pa nas visoki obratovalni stroški in različne dajatve, ki jih kot novo podjetje le s težavo pokrivamo. Vsaj malo nam je pri tem pomagala bistrška občina, ki nas je novembra in decembra oprostila plačila občinskih dajatev, vendar je začetek izredno težak. Delavkam je bilo recimo treba ob mesecu plačati njihovo delo, svoje prve kolekcije smo lahko prodali šele po mesecu dela, ob tem velja tudi 30-dnevni rok plačila pa še pol meseca je treba, da denar potem res dobimo nakazan.«
Zaposlene v podjetju Polo modeli so z delovnimi razmerami zadovoljne. Zdaj začnejo delati šele ob sedmi uri, prej so morale od doma že kmalu po peti uri. Polanščkova hvali njihovo delovno disciplino in pravi, da se dobesedno družinsko vzdušje seveda odraža na kvaliteti dela.
»Naši načrti so še smelejši, želeli bi se namreč opremiti z računalniki in posebnimi stroji, radi bi kdaj v prihodnje razvili tudi lastno blagovno znamko in domače tržišče obogatili z maloserijskimi izdelki ženske konfekcije. Toda vsi ti načrti lahko že jutri padejo v vodo, saj smo bolj kot sami od sebe odvisni od negotove gospodarske politike,« razmišlja Tatjana Polanšček.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Zgoraj: Tatjana Polanšček, direktorica podjetja polo modeli: »Imamo znanje, dobro tehnologijo,
dosegamo solidne cene, delamo po evropskih normah in če nam ne bo uspelo, je nekaj hudo narobe z državo.«; Spodaj: Proizvodna delavnica podjetja (Večer)
BISTRIŠKI MLADINCI PREDLAGAJO SVOJE KANDIDATE
Okoli 3.500 mladih ljudi v slovenskobistriški občini je prepričanih, da bodo letošnje volitve uspešnejše glede kandidiranja mladih predstavnikov v republiške in zvezne organe – Prav posebej pa pričakujejo uspešen prodor mladih v občinska predstavništva
Ker dosedanje volitve v večini primerov niso uresničile upanja mladih, da bodo v vodstvenih organih dobili več svojih kandidatov, so na prvem letošnjem razširjenem plenumu ZM Slovenska Bistrica mladinci odločno zahtevali, da mora biti v predstavniška telesa, še posebno pa v občinske organe, izvoljenih več mladih.
Sklenili so, da bodo predlagali pet mladih kandidatov s področja kmetijstva in obrti, tri predstavnike pa iz neposredne proizvodnje v industriji. Prav tako so sklenili, da bo kandidiral tudi en predstavnik študentov bistrške občine, ki se šolajo v Ljubljani ali Mariboru. Prav v občinskih organih bi bila njihova prisotnost najbolj zaželena.
Na plenumu so razpravljali tudi o osnovnih smernicah gospodarskega razvoja bistriške občine za prihodnja štiri leta. Po teh smernicah so predlagali svoje volilne kandidate. Mladi so namreč v smernicah dobili pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju občinskega gospodarstva. Vendar bodo svojo nalogo uspešno reševali le, če bodo imeli predstavnike tudi v občinski skupščini. Doslej jim to ni uspelo, vendar od letošnjih volitev veliko pričakujejo, in kot kažejo predvolilni zbori, aktivno sodelujejo v vseh razpravah.
Poleg tega so na plenumu podelili tudi nagrade najboljšim mladinskim aktivom za dosedanje delo.
VIR: V. H., Večer
UMOR DRUŽINSKEGA OČETA
V zapore sreskega sodišča v Slovenski Bistrici so prignali vdovo viničarja Karla Mihelaka njenega zeta Draga Kolarja in z njim poročeno Mihelakovo hčerko. Doma so iz Ogljenščaka in očitajo jim zločin, ki je razburil vso okolico Polskave. V petek zjutraj so namreč našli ljudje 40letnega viničarja Karla Mihelaka pred hišo umorjenega, ležečega v mlaki strjene krvi. Kmalu so izkazali sledovi in okoliščine, da je Mihelaka umorila lastna družina v noči od srede na četrtek. Čez dan so potem v hiši zabrisali sledove, potem so pa umorjenca položili pred hišo, da bi tako odvrnili sum od sebe. Drago Kolar se izgovarja s svojo ženo vred, da ju je k umoru nagovarjala tašča. Ljudstvo je bilo zaradi zločina zelo razburjeno in orožniki so morali aretirance varovati pred napadom, ko so jih gnali v slovenjebistriške zapore.
VIR: Jutro
Rodil se je duhovnik RUDOLF GAŠPARIČ
Rudolf Gašparič se je rodil 7. februarja 1917 v Kraljevici na Hrvaškem, od koder se je družina preselila v vas Lipa, občina Beltinci, v Prekmurju.
Po končani osnovni šoli se je Rudolf odločil za nadaljnje šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru. Ker je želel postati duhovnik, je bil v času gimnazije tudi gojenec dijaškega semenišča ‘Maximilianum Victorinum’ v Mariboru. Bogoslovje je študiral v Mariboru. Po vdoru Nemcev in Madžarov v Slovenijo je nadaljeval bogoslovni študij na Visoki bogoslovni šoli v Sombotelu (Madžarska), tam je bil 19. junija 1943 tudi posvečen v duhovnika.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo kaplanska služba v kraju Pecöl na Madžarskem. Po 2. svetovni vojni je bil kaplan na Svetinjah in v Hočah. Tri leta je kot vikar namestnik upravljal župnijo Kebelj (1950–53), nato je bil v letih 1953−59 župnijski upravitelj (duhovnik, ki začasno upravlja župnijo) v Puščavi na Pohorju, od koder je dve leti soupravljal župnijo Sv. Duh na Ostrem Vrhu (1959–61). Sledili sta kaplanski službeni mesti v Turnišču (1961−63) ter v Lendavi (1963−68).
1. septembra 1968 je prišel v Poljčane, najprej za nekaj mesecev kot kaplan, nato je kot župnijski upravitelj in župnik prevzel to župnijo. To obsežno župnijo je vodil do leta 1975.
Leta 1975 je prevzel v upravo župnijo Veliko Tinje v dekaniji Slovenska Bistrica.
S svojim odprtim in prijaznim značajem si je kmalu pridobil naklonjenost župljanov in krajanov. Vse župljane je osebno dobro poznal ter bil mnogim moder svetovalec in prijatelj. Poleg dušnega pastirstva je skrbel za obnovo župnijske cerkve sv. Petra in Pavla na Velikem Tinju ter obeh podružničnih cerkvah, cerkve sv. Treh kraljev na Pohorju in cerkve sv. Urha na Pohorju.
Zaradi bolezni in oslabelosti se je 5. novembra 2003 odpovedal župniški službi. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je kot upokojeni župnik še ostal v župnišču na Tinju, med svojimi župljani, tam maševal in spovedoval. Zavedal se je, da bo po njegovem odhodu kraj ostal brez stalnega duhovnika, zato se je toliko bolj trudil in skušal biti do zadnjega med svojimi verniki. Avgusta 2004 se je preselil v Maribor v Dom za upokojene duhovnike. Njegovo povezanost s tinjsko župnijo na poseben način kaže njegova svojeročno napisana oporoka, v kateri je med drugim zapisal: »Želim, da se žara z mojimi posmrtnimi ostanki pokoplje na Tinju, kjer sem 28 let služboval.«
Rudolf Gašparič je umrl 18. avgusta 2006 v Mariboru zaradi odpovedi srca. 23. avgusta 2006 so ga − kot je želel v oporoki − pokopali na Tinju. Pogrebno mašo in pogrebne obrede je vodil celjski škof dr. Anton Stres ob somaševanju 30 duhovnikov.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je odvetnik in župan BOŠTJAN SCHAUBACH
Dr. Boštjan Schaubach se je rodil 7. februarja 1886 v Ziljski dolini na Koroškem (Avstrija).
Maturiral je v Celovcu (Avstrija), dr. prava je postal v Gradcu (Avstrija) leta 1912, odvetniški izpit pa je opravil leta 1919. Odvetniško pisarno je v Slovenski Bistrici odprl leta 1921.
Kot član Slovenske ljudske stranke je bil leta 1927 izvoljen v Mariborski deželni zbor. Leta 1935 so ga izvolili za predsednika okrajnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ).
24. novembra 1935 je v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici organiziral shod JRZ, na katerem je bil glavni govornik pravnik, politik, socialni delavec minister dr. Miha Krek (1897−1969).
Iz doslej znanih in najdenih podatkov je bil župan Slovenske Bistrice zagotovo leta 1928, leta 1930, leta 1934 in med leti 1938−40.
Boštjan Schaubach je umrl 18. marca 1953 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
7. februar 1700
PRVI ZAPIS IMENA FRAJHAJM
Na prvi zapis imena za kraj Frajhajm (Fraiham) naletimo prvič šele 7. februarja 1700 v šmarski poročni knjigi. Novo ime Frajhajm je nastalo iz starega imena Freuheim za Fram in je izpovedalo le to, da je ta del šmarske župnije še bil v framskem zemljiškem gospostvu.
VIR: Jože Koropec, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 137
FOTO: Frajhajm (Wikipedija)
