Obnovitvena dela na štajerski avtocesti med Slovensko Bistrico in Dramljami ter od danes tudi med Slovensko Bistrico in Framom, ki jih izvajata Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, so spremenila vsakdan tisočev voznikov – in še bolj vsakdan prebivalcev Slovenske Bistrice.
Zaradi zoženih pasov in režima 1+1 voznega pasu se na avtocesti že tedne vijejo kilometri zastojev. Vse to pa se vsak dan znova prelije v lokalni promet, ki povzroča Bistričanom veliko nevšečnosti. Ko se zgodi še kakšna prometna nesreča – kar ni redkost – se situacija v hipu spremeni v kaos. Promet skozi Slovensko Bistrico postane neprevozen, mestno jedro je zabasano, domačini pa ostanejo ujeti v neznosnih kolonah, ki jim ni videti konca.
Čakanje v dolgih kolonah ni le izgubljeni čas
Vsakdanja vožnja, ki bi v normalnih razmerah trajala nekaj minut, se zdaj pogosto spremeni dolgotrajno čakanje v koloni. In to večkrat na dan. Ljudje izgubljajo ure svojega življenja – v avtomobilih, na vročini, v negotovosti, ali bodo sploh prispeli pravočasno. Starši zamujajo po otroke, delavci v službo, podjetniki izgubljajo stranke in dostave, da o nujnih vožnjah reševalcev sploh ne razmišljamo. Posledice vplivajo kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Ko je vsakdanja logistika postavljena na glavo, ni več govora o nadležnosti, temveč o resni in dolgotrajni obremenitvi ljudi, ki si tega niso izbrali. Življenje se ne bi smelo vrteti okoli vprašanja, ali boš danes spet ujet v prometni kaos – a ravno to je postala realnost za številne prebivalce Slovenske Bistrice in okolice.
Obnova je potrebna, a treba je načrtovati po pameti
Bistričani nismo jezni zaradi obnove – razumemo, da so ceste potrebne vzdrževanja. A način, kako je bila ta obnova izpeljana, kaže na popolno ignoranco do lokalnega okolja. Bistričani nismo zgolj postranska škoda, ampak smo postali talci slabe organizacije, premalo načrtovanja in pomanjkanja vsakršne komunikacije z lokalno skupnostjo.
Kdo bo prevzel odgovornost za to stanje? Kdo bo Bistričanom odgovoril, zakaj mestno jedro izgublja svoj vsakdanji ritem zaradi odločitev, ki so bile očitno sprejete brez zadostnega premisleka o posledicah? Koliko časa bomo še prenašali prometni kolaps, ki ga nihče zares ne obvladuje?
Kaj počne Ljubljana, medtem ko Bistrica stoji?
Župan dr. Ivan Žagar se je na temo prometnega kolapsa že večkrat sešel z izvajalci del – a očitno bolj poslušajo sami sebe kot ljudi, ki jim gradbišča dejansko krojijo vsakdan. Razumejo situacijo? Morda. A le iz udobja ljubljanskih pisarn, kjer realnost zastojev, obvozov in obupanih domačinov očitno zveni precej mehkeje.
Bistričani pa še vedno ne razumemo, zakaj je bilo treba dve veliki obnovi načrtovati hkrati – in to v najhujši prometni sezoni. Na razdalji komaj nekaj deset kilometrov – med Framom in Dramljami – sta hkrati odprti dve gradbišči, brez pravega razmisleka o posledicah za promet, ljudi in regijo.
Težave Bistričanov bo župan izpostavil na srečanju z ministrico Alenko Bratušek, s katero se bo srečal konec tedna. A le srečanja niso več dovolj – potrebujemo odločne poteze in odgovore. Zakaj se to dogaja? Kdo je sprejel te nerazumne odločitve? In kdo bo prevzel odgovornost za zmedo, ki jo povzroča ta nerazumna sočasnost del?
To ni več logistična težava. To je znak ignorance do regij zunaj prestolnice. In Bistričani je ne bomo tiho prenašali. Zahtevamo ukrepanje, ne le obljub. Bistričani si zaslužimo jasne rešitve, časovnico normalizacije razmer in predvsem – odgovornost za povzročeno škodo našemu mestu in življenju v njem.
