Vinogradniška tradicija družine Repnik v Novi Gori nad Slovensko Bistrico sega več kot stoletje v preteklost, ko so na domačiji že imeli pušelšank. Danes uspešna družinska kmetija obdeluje približno 12 hektarjev vinogradov oziroma okoli 50.000 trsov v integrirani pridelavi. V njih zorijo rumeni muškat, sauvignon, renski in laški rizling, traminec, kerner in beli pinot. Z domačije na približno 500 metrih nadmorske višine se odpira razgled na Slovensko Bistrico, Bistriško dolino, Konjiško goro, Boč, Donačko goro, Dravsko polje in Bistriški vintgar. Ob odprtju novega turističnega objekta smo gospodarja Branka Repnika povabili na pogovor o razvoju domačije, novi ponudbi, letošnji vinski letini in prihodnosti družinske kmetije.

Domačijo ste prevzeli pred 35 leti in jo skupaj z ženo Martino razvili v sodobno vinogradniško posest. Kako gledate na prehojeno pot?

Poklicno se z vinogradništvom in vinarstvom ukvarjam že 43 let. Ko sva z ženo prevzela domačijo, sva začela precej skromno, nato pa smo jo postopoma razvijali. Danes imamo sodobno opremljeno vinsko klet, razvito prodajno mrežo in veliko stalnih strank. V zadnjih letih postaja vse pomembnejši del naše zgodbe tudi turizem. Ves razvoj je rezultat več desetletij dela in sodelovanja celotne družine. Brez tega takšne domačije ni mogoče zgraditi in ohraniti.

Postavljanje klopotca je tradicionalni dogodek Društva vinogradnikov Ritoznoj. Vsako leto ga postavijo pri drugem članu. So vas letos izbrali s posebnim namenom ali ste bili preprosto na vrsti?

Na vrsti smo bili že lani, vendar sem takrat predlagal, da postavitev prestavimo, ker novi objekt še ni bil dokončan. Želel sem, da letos združimo oba dogodka – postavitev klopotca in odprtje nastanitvenih prostorov – ter jima tako damo dodatno težo.

Kaj nova pridobitev pomeni za vašo domačijo in turistično ponudbo Slovenske Bistrice?

Gre za nekaj novega za Slovensko Bistrico in vinsko destinacijo, ki jo želimo razvijati dolgoročno. Vinogradniki imamo svoje vinograde in vinske kleti, številni pa že ponujamo tudi različna turistična doživetja. Sprejemamo obiskovalce in pripravljamo degustacije, pri nas pa smo se odločili narediti še korak naprej in urediti kakovostne nastanitvene prostore.

Gostom želimo ponuditi celovito doživetje. Najprej jim predstavimo vinograde in vinsko klet, nato lahko pokušajo naša vina in domače specialitete, na koncu pa pri nas tudi prenočijo. Želimo si, da pri nas ne bi ostali le nekaj ur, ampak dan ali dva.

Kdaj se je porodila zamisel o nastanitvenem objektu?

Po epidemiji covida-19 so se navade gostov precej spremenile. Poleti skoraj ne mine dan, da nas ne bi obiskali individualni gostje iz Slovenije ali drugih držav Evropske unije. Navdušeni so nad našo naravo, razgledom, dobro hrano in pijačo. Pogosto pravijo, da smo pravi raj na zemlji. Ko jih vprašam, kje prenočujejo, povedo, da v Logarski dolini, Ljubljani, Mariboru ali drugje. Zato smo se vprašali, zakaj jim poleg degustacije ne bi ponudili še prenočišča.

Pomemben navdih sva z ženo dobila tudi med vožnjo po avstrijskih vinskih cestah. Opazila sva, da tamkajšnji vinogradniki svojo ponudbo postopoma dopolnjujejo z nastanitvami. Takrat sem sklenil, da bomo tudi mi, ko se bo ponudila priložnost, uredili svoj nastanitveni objekt.

Kaj vse ponuja novi objekt?

V novem dvonadstropnem objektu je sedem dvoposteljnih sob in apartma, skupaj 16 postelj. Vse nastanitvene enote so opremljene v višjem kakovostnem razredu ter imajo svojo kopalnico, prezračevanje, klimatsko napravo in balkon. Gostom so na voljo tudi velnes, savna in masažna kad. Objekt je namenjen predvsem krajšim oddihom z zajtrkom. Celotno naložbo smo financirali sami, brez evropskih ali drugih nepovratnih sredstev. Prav tako nismo najeli posojila, zato otrokom ne bomo zapustili finančnih obveznosti.

Katere goste želite predvsem nagovoriti?

Ne želimo prehitevati. Sobe so dokončane že dobra dva meseca, trenutno pa urejamo še zaključno projektno dokumentacijo, potrebno za prijavo objekta.

Na prvem mestu želimo nagovoriti ljubitelje vina in zaključene družbe, ki pridejo k nam na degustacijo ali druženje ter bi želele tukaj tudi prespati. Seveda bodo nastanitve namenjene tudi drugim domačim in tujim obiskovalcem. Gre za prenočišča, tesno povezana z vinsko zgodbo naše domačije.

Prepričan sem, da je to pomembna pridobitev za ves kraj. Hkrati je lahko spodbuda drugim vinarjem, da se odločijo za podobno pot. Naš skupni cilj bi moral biti, da bi lahko na tem območju prenočilo vsaj za nekaj avtobusov obiskovalcev. Tako bi pokušali naša vina, spoznali lokalno ponudbo in se na Bistriškem zadržali dlje.

Kaj boste gostom ponudili poleg prenočišča in degustacije?

Domačija bo registrirana kot izletniška kmetija Vina Repnik. Gostom, ki bodo pri nas prenočili, bomo ponudili tudi zajtrk. Pripravili jim bomo košarico z ekološkimi izdelki, kruhom, domačim mlekom in drugimi dobrotami ter jo dostavili pred vrata sobe, da bodo lahko zajtrkovali v svoji sobi.

Ob vinih ponujamo domače narezke, ponudbo pa dopolnjujemo tudi z domačim sokom in žganjem. Dolgoročno bomo razmišljali še o dodatni ponudbi zajtrkov, saj imamo za to dovolj prostora.

Pomemben del vaše turistične zgodbe bo tudi aktivno preživljanje prostega časa. Kaj načrtujete?

Srednjeročno nameravamo kupiti električna kolesa in urediti manjši servis za kolesa. Razmišljamo tudi o pohodniških poteh. Ena od zamisli je Repnikova krožna pot, ki bi domačijo povezala z Bistriškim vintgarjem. Naša lega je velik adut. Z domačije se odpirajo pogledi na Slovensko Bistrico, Bistriško dolino, Impol, Bistriški vintgar, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Dravsko polje. Prav razgled je eden od razlogov, da so obiskovalci nad krajem tako navdušeni.

Najzahtevnejši del investicijskega cikla je za nami, zato bomo lahko zdaj ponudbo postopoma dopolnjevali in dodajali še pike na i. Med prihodnjimi možnostmi je tudi ureditev plavalnega bazena. Ena od zamisli je tudi ureditev posebnih velbanih oziroma obokanih kleti, namenjenih zahtevnejšim gostom. Urejene bi bile v posebnem slogu in bi dodatno dopolnile vinsko ter turistično zgodbo domačije.

Idej imam še vedno veliko. Nekatere so večje, druge manjše in lažje izvedljive. Pomembno je, da jih uresničujemo premišljeno in postopoma.

Pri tako veliki naložbi je najbrž pomembno sodelovanje celotne družine. Kako si delite naloge?

Brez sodelovanja družine ni uspeha. Srečo imam, da imam takšno ženo in otroke. V prihodnost ne dvomim, saj smo uigrana ekipa. V turistični del domačije se vključujeta hči Anika in njen partner Luka, ki bosta skrbela za vodenje nastanitev. Sin Robert obiskuje vinarsko šolo in naj bi v prihodnje nadaljeval vinogradniško tradicijo družine. Z novim objektom tako ne širimo le turistične ponudbe, ampak postavljamo tudi temelje za prenos domačije na naslednjo generacijo.

Osnova domačije kljub širjenju turistične ponudbe ostaja vino. Kaj ponujate v svoji kleti?

Pridelujemo predvsem bela vina: rumeni muškat, sauvignon, renski in laški rizling, traminec, kerner ter beli pinot. Ponujamo odprta, ustekleničena in buteljčna vina, ponudbo pa dopolnjujemo s peninami, pridelanimi po klasični francoski metodi. Z vinom oskrbujemo več kot 30 gostinskih lokalov, poleg tega imamo več kot tisoč strank, ki prihajajo po vino neposredno k nam. To je rezultat štirih desetletij dela. Kupci pričakujejo stalno ponudbo in vedno višjo kakovost, zato mora biti delo v vinogradu in kleti zelo premišljeno.

Dotakniva se še letošnjega zorenja grozdja. Številni vinogradniki so utrpeli veliko škodo zaradi toče. Kako je bilo pri vas?

Naša kmetija je bila verjetno med najbolj prizadetimi, saj imamo zelo visok delež škode zaradi toče. Kljub temu ne smemo obupati. Po toliko letih v vinogradništvu smo vajeni vzponov in padcev ter smo doslej vedno preživeli.

Naša prednost je, da nismo finančno obremenjeni z bančnimi posojili, zato takšne krize nekoliko lažje prestanemo. Seveda pa so to veliki udarci, saj v kleti nimamo količine vina, ki jo naše stranke pričakujejo. Prav zato bodo letos pred nami veliki izzivi.

Kako boste nadomestili izpad pridelka?

Na takšne razmere se pripravljamo s povečevanjem zmogljivosti v kleti. V letih, ko je grozdja veliko, moramo ustvariti dovolj zaloge, da lahko z njo premostimo vsaj leto in pol. Letošnje pomanjkanje bomo zato deloma nadomestili z vinom starejšega letnika. Pri tem nam bodo pomagale tudi druge dejavnosti, ki jih ponujamo obiskovalcem. Podnebne spremembe so eden od razlogov, da smo uredili nastanitvene prostore. Bojim se, da čez pet ali deset let samo od vinarstva ne bo več mogoče preživeti. Dodatna turistična dejavnost lahko pomaga nadomestiti del izpada prihodkov in poveča odpornost celotne kmetije.