V vogalni niši hiše, ki stoji na vogalu Trga svobode in Kolodvorske ulice (Trg svobode 13, ešd: 6952), je kamnit kip Marije z Detetom v naročju in s tremi operutničenimi glavicami pod njenimi nogami. Medtem ko so ostali štirje obrazi še ohranjeni, je Mariji ta odpadel. To se je zgodilo enkrat med junijem 2019 in novembrom 2020. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS o škodi na kamnitem kipu ni bil obveščen, kaj se je zgodilo z odpadlim delom, konkretno obrazom, ni znano, predvidevamo pa lahko, da se je pri padcu razlomil na manjše kose, ki so jih, ko so čistili pločnik, pometli in zavrgli. Pri pregledu starejših fotografij se je pokazalo, da je bila že poleti 2019 prisotna velika poka, ki je potekala od konca sprednjega dela Marijinega vratu, preko predela za ušesom do vrha temenice.
Kakor hiša, je tudi kip še baročen. Njegov nastanek lahko okvirno postavimo v leta okrog sredine 18. stoletja. Hišna Marija (nem. Hausmadonna, redkeje tudi Hausmaria) je poseben tip Marijinih upodobitev, ki jih najdemo na zunanjščinah hiš, in sicer na njihovih vogalih in nad portali, pa tudi na cerkvenih portalih, javnih stavbah in mestnih vratih. Med najpogostejše tipe hišnih Marij spada Marija zavetnica s plaščem, pogoste so tudi upodobitve Brezmadežne. Največkrat gre za polnoplastične figure, neredki so reliefi, manj pogoste oziroma redke ohranjene pa so stenske slike. V vogalni niši hiše v Slovenki Bistrici vidimo polnoplastični kip, po tipu gre za baročni tip božjepotne Matere Božje, za podobo Marije in Deteta, odeta v bogato izvezena oblačila, iz katerih gledata samo kronani glavi (Jezus ima železno krono, Mariji je ta najverjetneje odpadla že prej). Tovrstna upodobitev je od vseh tipov Marijinih milostnih podob v slovenski baročni umetnosti postala daleč najbolj priljubljena.
Marija sodi kot univerzalna zaščitnica med največkrat upodobljene svetniške osebnosti, osrednja podoba v krščanski ikonografiji pa je ravno Mati Božja z Detetom, katere kamnita različica na fasadi hiše v Slovenski Bistrici je žal ostala brez obličja.
Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2020.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.