Stavba rotovža v sedanji podobi je iz 18. stoletja. Takrat je bil zgrajen baročni urni stolp, ki poudarja trško fasado. Na vrhu stolpa je stiliziran grb Slovenske Bistrice − obzidje s tremi stolpi.
Pri rotovžu je stal sramotilni steber − pranger, ki se omenja leta 1756. Pritlični prostori in veža v nadstropju so baročno obokani. V stavbi je bil do druge svetovne vojne sedež občinske uprave, ki se je nato preselila v nekdanjo sodno palačo na Kolodvorski ulici.
Osrednji spomenik na Trgu svobode, ki se je v preteklosti med drugim imenoval Glavni trg in Mestni trg, je nekdanji rotovž. Fasada rotovža je poudarjena z mestnim urnim stolpom iz 18. stoletja. Sicer pa se javna mestna ura v Slovenski Bistrici v virih omenja že leta 1626. Vežo pokriva poznobaročni banjasti obok, tudi drugi prostori v pritličju in veža v nadstropju so obokani.
V stavbi rotovža je bil pred drugo svetovno vojno Mestni občinski urad, ki se je po vojni preselil v nekdanjo sodno palačo na Kolodvorski ulici. V prostorih rotovža pa je bila nato policijska postaja, t. i. »Postaja milice«. Danes so prostori namenjeni trgovski, poslovni in gostinski dejavnosti.
Dr. Simona Kostanjšek Brglez
