Ob bistriških parkih in drevoredih so ob svetovnem dnevu dreves, 27. aprila 2021, postavili informativno označevalne table. V mestu Slovenska Bistrica je 10 parkov in drevoredov, v katerih stoji skoraj 600 dreves. Če bi k tej številki prišteli še preostala posamezna drevesa, lahko ugotovimo, da jih je krepko čez 1500, kar Slovensko Bistrico nedvomno umešča med zelena mesta.
Vodja vzdrževanja javnih površin na Komunali Slovenska Bistrica, Modest Motaln, poudarja, da je večina dreves v dobrem stanju, pri čemer izstopajo historična drevesa v Grajskem parku, Parku pri občini, Parku pri zdravstvenem domu in Malem parku za knjižnico. Nekaj dreves izjemnih dimenzij najdemo tudi v blokovskem naselju. Pobuda za označitev drevoredov je nastala zaradi njihovega vrtnoarhitekturnega in zgodovinskega pomena. »Z označitvijo dreves želimo ljudem približati njihovo vrednost in zgodovino. Kasneje se je ideja razvijala v smeri, da drevoredom dodamo tudi zgodbe – kaj je nekoč tam stalo, katera drevesa so rastla in kako so jih oblikovali,« pojasnjuje Motaln.
Prelomni projekt v Sloveniji
Pomembnost projekta poudarja tudi umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU: »Po pregledu stanja se je pokazalo, da tak pristop interpretacije in predstavitve drevoredov v Sloveniji še ni uveljavljen. Slovenska Bistrica je s tem projektom naredila pomemben korak naprej. Od zdaj bodo domačini in obiskovalci mesto lahko doživeli celostno, tudi skozi prizmo drevoredov, ki so bili doslej pogosto prezrti.«
Table so opremljene z opisi dreves, umetnostnozgodovinskimi podatki ter starimi fotografijami in razglednicami, ki jih hranijo Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in druge institucije.
Priložnost za turistični razvoj
Projekt ne pomeni le ohranjanja naravne in kulturne dediščine, temveč tudi turistični potencial mesta. »Vsekakor vidim priložnost, da Slovensko Bistrico, ki ima bogato vrtnoarhitekturno dediščino, umestimo na zemljevid slovenskih in evropskih zgodovinsko pomembnih zelenih mest,« dodaja dr. Kostanjšek Brglez.
Nadgradnja projekta
Postavitev tabel je le prvi korak. V prihodnje načrtujejo nadaljnje označevanje parkov in drevoredov, izdajo informativne zloženke ter vzpostavitev turistične poti, ki bo še dodatno obogatila prepoznavnost mesta kot pomembnega zelenega središča.
Drevored v Kolodvorski ulici
Na severni strani Kolodvorske ulice je do okrog leta 1900 rasel predvidoma glavičen dvoredni drevored javorja (Acer sp.), ki je bil po približni oceni zasajen v tretji četrtini 19. stoletja (morda okrog leta 1860). Ta drevesa so v prvem desetletju 20. stoletja zamenjali z drevesi divjega kostanja in pri tem obdržali gosto dvoredno zasaditev. Drevored je najverjetneje povezoval mestno jedro z železniško postajo, ki je bila zgrajena v času županovanja Alberta Stigerja (1847−1933) nekaj sto metrov nižje od mestnega jedra v Kolodvorski ulici, in bila slovesno odprta 10. decembra 1908.

Kolodvorska ulica na razglednici iz leta 1900, z vidnim prvotnim dvorednim drevoredom na severni strani ulice, predvidoma zasajen z drevesi gorskega javorja.
