Spoštovani,
policisti PP Ptuj so po dosedanjem preverjanju seznanjeni z obstojem dveh posnetkov nasilnih ravnanj mladih, objavljenih na družbenih omrežjih, in v obeh primerih intenzivno zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva, v enem primeru tudi neupravičenega slikovnega snemanja.
V splošnem pojasnjujemo, da se policisti odzovemo na vsako prijavo in informacijo, povezano s protipravnim ravnanjem, izvedemo prve nujne ukrepe, obvestimo pristojne službe in izvajamo ukrepe v okviru svojih pristojnosti. Ostro obsojamo vsa nasilna dejanja – ta so nedopustna in zavržna. Sume nasilnih ravnanj, še posebej, ko so žrtve mladoletniki ali otroci, obravnavamo z vso resnostjo in odgovornostjo, pri čemer si prizadevamo za čim prejšnjo izsleditev storilcev, njihovo ustrezno procesiranje ter zaščito žrtev. Tako smo v obeh primerih nemudoma pričeli z zbiranjem obvestil in izvajanjem vseh zakonsko predpisanih ukrepov.
Policisti obravnavamo vsak tovrstni prijavljen ali zaznan primer ter v skladu z danimi pooblastili preiskujemo dogodek, ugotavljamo povzročitelje, nudimo pomoč žrtvi in govorimo s pričami dogodka. Glede na starost povzročitelja obveščamo pristojno državno tožilstvo v obliki kazenske ovadbe (v kolikor je starejši od 14 let) ali v obliki poročila o protipravnem dejanju. V primeru prekrška policija polnoletnemu kršitelju izda plačilni nalog, v kolikor pa je kršitelj star med 14 in 18 let pa policija pošlje obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
Pri tem dodatno pojasnjujemo:
Medvrstniško nasilje ali nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih ravnanj, katerih skupno je, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna. Medvrstniško nasilje je lahko fizično (pretepanje, brcanje ipd.), ali psihično (socialna osamitev, izdaja zaupnih informacij, širjenje škodljivih in lažnih govoric, poniževanje), lahko pa ima tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja (zbadanje, norčevanje …). Včasih so lahko posledice socialnega in psihološkega trpinčenja sovrstnikov celo hujše in trajnejše kot pri fizičnem nasilju. V zadnjem času smo lahko priče številnim primerom medvrstniškega nasilja, ki se pojavlja na spletu.
Nasilništvo je kaznivo dejanje, ki ga v 296. členu, devetindvajsetega poglavja (Kazniva dejanja zoper javni red in mir) določa Kazenski zakonik (KZ-1). Elementi kaznivega dejanja so: kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa, ponižuje, povzroča bolečine, mu grozi z neposrednim napadom na telo, mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu… ali ga kako drugače spravlja v podrejen položaj. Gre za izkazovanje moči nad drugo osebo.
Nasilna dejanja pa so lahko različne oblike kaznivih ravnanj, ki pa jih kot kazniva dejanja določajo različni členi v KZ-1 in kot prekrške Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Tako je lahko ob prej navedenem nasilništvu, nasilno dejanje tudi kaznivo dejanje ropa, saj storilec s silo ali grožnjo odvzame nek predmet. Nasilna dejanja so tudi povzročitev lahke ali hude telesne poškodbe, ki sta v KZ-1 opredeljeni kot samostojni kaznivi dejanji ali pa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Skupno tem kaznivim dejanem je, da oseba ali več njih uporabi silo zoper drugega. Prav tako so lahko nasilna dejanja povezana s kršitvami ZJRM-1, kot so nasilno in drzno vedenje (6. člen), nedostojno vedenje (7. člen), uporaba nevarnih predmetov (11. člen) in vandalizem (16. člen).
Mladoletniška kriminaliteta je skupek kaznivih dejanj, katerih osumljene so osebe, ki še niso dopolnile 18 let. Oškodovanec je lahko kdorkoli (fizična ali pravna oseba).
V splošnem pojasnjujemo, da med pogostejša obravnavana kazniva dejanja, v katerih je bila osumljena oseba stara med 14 in 18 let, žrtev pa je otrok, ki še ni dopolnil 18 let, na območju PU Maribor uvrščamo: nasilništvo, povzročlitev lahke telesne poškodbe, grožnje in prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, izsiljevanje, neupravičena proivodnja in promet s prepovedanimi drogami, ter druge.
Razlogi za nasilna dejanja mladih so različni, od potrebe po dominantnosti, lahko je posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa nasilje izvaja skupina mladoletnikov. Ne smemo zanemariti še dejavnike tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini itd. O vseh dogodkih, s katerimi je policija seznanjena, obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije).
Vse tovrstne primere je potrebno resno in strokovno obravnavati, predvsem pa takoj ob zaznanem nasilju. Največkrat so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem, šole. Včasih o izkušnji nasilja spregovori otrok sam, včasih njegovi sošolci/vrstniki ali starši, veliko primerov (predvsem fizičnega nasilja) lahko zaznajo učitelji sami. Dejstvo je, da je zaradi medvrstniškega nasilja prizadeto otrokovo dostojanstvo in fizična ali spolna nedotakljivost ter kršene njegove pravice. Otrok lahko občuti strah, nemoč, krivdo, sram.
Pomembna je tudi vloga staršev. Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo.
Pri tem še poudarjamo, da se je potrebno z otroki tako v šolskem kot domačem okolju ves čas pogovarjati, pridobiti njihovo zaupanje, da bodo znali in zmogli poiskati pomoč v primerih nasilja, obenem pa s tem otroke naučimo tudi odgovornega ravnanja.
Krajši zvočni posnetek:
