Na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico so v sredo, 22. maja, slovesno obeležili odprtje Regijskega parka Pohorje, ki so ga skupaj z državo ustanovile občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. S parkom, ki ga bo za zdaj upravljal Zavod RS za varstvo narave, želijo zagotoviti naravi prijazen razvoj območja in zaledja.
Območje zavarovanja v okviru novoustanovljenega Regijskega parka Pohorje predstavlja ovršni del Pohorja v velikosti 52 kvadratnih kilometrov površine, za katerega je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Ustanovitelji regijskega parka so Vlada Republike Slovenije ter občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Pred sprejemom akta o zavarovanju na vladi je Ministrstvo za naravne vire in prostor opravilo večletno zahtevno usklajevanje z različnimi deležniki v prostoru, pri čemer so aktivno sodelovale tudi občine in širše lokalne skupnosti.Na slovesnem dogodku ob ustanovitvi Regijskega parka Pohorje in otvoritvi Interpretacijskega centra Trije kralji v novem planinskem domu na Treh kraljih na Pohorju so bili predstavljeni upravljanje naravovarstvenih vrednot dela Pohorja in izobraževalno predstavitveni prostori.
Pobudo za ustanovitev so podale lokalne skupnosti, zdaj pa bo treba s krajinskim parkom treba znati gospodariti je poudaril državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. »Trajnostni razvoj pomeni, da je trajnostno za vse: v smislu prebivalcev, ki tukaj živite, občin, ki predstavljate lokalno oblast, in, kar je najpomembneje, da Pohorje predstavlja in pomeni naravno vrednoto. Kako bomo znali to vrednoto izkoristiti, je na nas samih. Upam si trditi, da smo z Regijskim parkom Pohorje dosegli pravo ravnovesje med varovanjem in razvojem,« je med drugim poudaril Miran Gajšek. Velik aplavz zbranih je požel z zagotovilom, da ministrstvo ne bo pristalo na nobeno prisilno umeščanje objektov na območju Pohorja, in pri tem ciljal tudi na po mnenju prebivalstva nesprejemljive načrte za postavitev vetrnih elektrarn. “Ko govorimo o umeščanju v prostor, mora to potekati transparentno in strokovno. Naša naloga pa je, da bomo tako tudi ravnali,” je dejal Gajšek in hkrati izrazil nasprotovanje zlorabljanju pojmovanja trajnostnega razvoja. Ta mora biti namreč po njegovem trajnosten za vse. Kot je spomnil, Pohorje predstavlja ne le posebnost v našem okolju, temveč tudi vrednoto. Državni sekretar je poudaril še, da bo v prihodnje za takšne projekte treba načrpati več denarja iz Bruslja, in sicer na način, da se pristojne prepriča, da se Slovenija lahko v primerjavi z drugimi članicami EU pohvali z zelo visoko stopnjo biodiverzitete. To pa po njegovem terja tudi več denarja za različne razvojne projekte.
Po besedah bistriškega župana Ivana Žagarja je k uspešni realizaciji projekta veliko prispevalo to, da je država prisluhnila stroki in lokalnim skupnostim. Čeprav je bilo Pohorje že doslej zavarovano z Naturo 2000, bo ustanovitev parka omogočila dodaten nadzor zaščite in ohranjanja narave ter hkrati zagotovila razvoj turizma, kmetijstva in gospodarstva na trajnosten način. “Ob tem si obetamo še kakšna dodatna sredstva, do katerih bo z ustanovitvijo krajinskega parka lažje priti,” je dejal Žagar in dodal, da ne gre pozabiti na lokalno prebivalstvo, ki že od nekdaj skrbi za to območje in je že velikokrat pokazalo, da ima pravi odnos do narave. “To se je pokazalo tudi v primeru nedavnega poskusa nasilnega umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor. Pohorci so zelo jasno povedali, da tako ne gre. Verjamem, da bo k temu prispeval tudi novoustanovljeni park,” je še dodal župan.
Direktor zavoda za varstvo narave Hrvoje Teo Oršanič je poudaril, da je cilj parka z aktivnim upravljanjem ohranjati edinstvene naravovarstvene vrednosti vršnega dela Pohorja ter zagotavljati naravi prijazen razvoj območja in njegovega zaledja. Ker ima sam dolgoletne izkušnje z upravljanjem podobnega regijskega parka, je posebej opozoril na razvoj dobrih parkovnih praks, po katerih so sicer znana vsa slovenska zavarovana območja. “Zelo si želim, da iz Regijskega parka Pohorje naredimo primer dobre prakse in sonaravnega razvoja. Ohranjena narava bi morala biti naša primerjalna prednost, to pa pomeni, da mu mora več pozornosti nameniti tudi Evropska komisija,” je dejal Oršanič.
Mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za naravne vrednote in zavarovana območja na Ministrstvu za naravne vire in prostor je predstavila pomembnost območja: »Pohorje kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je izjemno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturno – krajinskem pogledu. Na nepropustni kameninski podlagi je prisotno najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji. Posebnost Pohorja so travnata slemena t.i. planje in šotna barja, ki so življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.« Najpomembnejši cilji zavarovanega območja Pohorja so ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar se bo doseglo z varstvom ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanjem naravnih habitatov in ekosistemov na območju parka; spodbujanje trajnostnega razvoja, kot je trajnostno gospodarjenje z gozdom, s kmetijskimi zemljišči, s trajnostnim turizmom in drugimi dejavnostmi, ki spoštujejo naravno okolje; izobraževanje in ozaveščanje: z ozaveščanjem o pomenu ohranjenega naravnega okolja in biotske raznovrstnosti na Pohorju se zagotavlja trajnostno upravljanje naravnih virov in ohranja edinstveno naravo za prihodnje generacije; ter sodelovanje in partnerstva: že v času ustanavljanja parka se je vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, organizacijami in institucijami za skupno uresničevanje ciljev varstva in ohranjanja narave Pohorja.
V sklopu današnjega odprtja so predstavili tudi novi interpretacijski center Trije Kralji, ki so ga v novem planinskem domu bistriškega planinskega društva opremili v sklopu kohezijskega projekta Pohorka. V njem lahko obiskovalci s sodobnimi interpretacijskimi sredstvi spoznavajo naravo na območju Pohorja, služil pa bo tudi kot ena od vstopnih točk v regijski park.
(sta, mnvp, ns)
