V Bistriškem gradu so v sredo, 21. oktobra, ob 20-letnici zbirke Studia diplomatica Slovenica predstavili knjigo Dr. Ivan vitez Žolger. Izbrane razprave. Dogodek v rojstnem okolju pomembnega slovenskega pravnika in diplomata so sklenili s podelitvijo Žolgerjevega priznanja Francu Kelihu, nekdanjemu vodji Mohorjeve založbe v Celovcu.
Ivan Žolger se je rodil leta 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici. Bil je ugleden pravnik, diplomat in politik, leta 1917 pa je postal minister brez listnice v avstrijski vladi. Po prvi svetovni vojni je kot predstavnik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci. Pozneje je kot profesor prava na Univerzi v Ljubljani pomembno prispeval k razvoju slovenske mednarodnopravne znanosti. Umrl je leta 1925.
O knjigi, ki osvetljuje Žolgerjevo strokovno delo in njegovo mesto v slovenski pravni ter diplomatski zgodovini, so spregovorili urednika dr. Andrej Rahten in Ane Marie Herceg ter dr. Janja Hojnik. Obiskovalce so nagovorili tudi direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar, župan dr. Ivan Žagar in minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer.
Minister Kajzer je poudaril, da je Žolger s svojim znanstvenim in diplomatskim delom presegel meje domovine. Posebej je opozoril na njegov prispevek na področjih javnega, ustavnega in mednarodnega prava. »Zlasti na slednjem področju je v slovenskem prostoru oral ledino, saj je bistveno prispeval k postavitvi katedre za mednarodno pravo,« je dejal. Žolger je po njegovih besedah tudi na področju ustavnega prava postavljal temelje slovenskega državotvornega razmisleka v času, ko so se Slovenci prvič pojavili v okviru mednarodno priznanega subjekta.
Kajzer je izpostavil tudi Žolgerjevo predanost delu na pariški mirovni konferenci. Ob tem je navedel besede teologa in pravnika Lamberta Ehrlicha, ki je zapisal, da je Žolger »delal s toliko ljubeznijo in s tolikšnim navdušenjem za našo domovino SHS, da je pozabil na družino, na prijatelje, na okolico, na družbo, na vse«. Po pariški mirovni konferenci je Žolger postal predstavnik Kraljevine SHS pri Društvu narodov in član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu. »Umrl je prezgodaj in lahko samo ugibamo, kakšen bi bil lahko njegov prispevek pri iskanju mesta slovenstva v razmerah jugoslovanske kraljevine ali celo pozneje,« je dodal minister.
Prireditev je povezoval Stanislav Kocutar, ki je pojasnil, da predstavitev v Slovenski Bistrici ni bila naključna. Poleg Žolgerjeve povezanosti z Devino je bila rezultat več pobud in sodelovanja, ki so se začeli ob stoletnici njegove smrti.
Dogodek je zaznamoval tudi dve desetletji zbirke Studia diplomatica Slovenica, namenjene raziskovanju in predstavljanju slovenske diplomatske zgodovine. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve jo podpira že od njenega nastanka. »Z njo odkrivamo slovensko diplomatsko zgodovino, zgodovino slovenstva kot subjekta mednarodnih odnosov,« je njen pomen povzel Kajzer.
Ob koncu večera so Žolgerjevo priznanje podelili Franzu Kelihu, dolgoletnemu sodelavcu in nekdanjemu vodji Mohorjeve založbe v Celovcu.
