V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v četrtek, 22. novembra, potekal domoznanski večer v počastitev 190-letnice rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Ob tej priložnosti so odprli razstavo in pripravili kulturni program.
Leta 1998 je bil na pobudo članov Sekcije za potujoče knjižnice v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika ustanovljen Stepišnikov sklad, katerega namen je z zbranimi sredstvi finančno podpirati razvojne projekte in strokovno delo na področju potujočega knjižničarstva.
»Življenjsko delo Lovra Stepišnika je bilo tesno povezano z njegovo ljubeznijo do slovenske besede. Čeprav sam ni bil izobražen, se je navduševal za materni jezik, za pisanje in branje. Prav k slednjemu je nagovarjal okoliške neuke ljudi, zato je z na ramenih oprtanim košem hodil od hiše do hiše in posojal knjige. Tako je Lovro Stepišnik s podporo dr. Josipa Vošnjaka zasnoval prvo potujočo knjižnico Slovenska bukvarnica in Bralno društvo pod Pohorjem ter bil spoznan za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope,« je povedala direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Patricija Breznikar ob odprtju pregledne razstave. Ta je nastala potem, ko je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije leto 2024 razglasila za Stepišnikovo leto. Njeni avtorji so: Natalija Stegne (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje) in Matjaž Stibilj (Valvasorjeva knjižnica Krško).
Ob odprtju razstave je spregovoril tudi podžupan občine Slovenska Bistrica Žarko Furman.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ohranja spomin na prvega potujočega knjižničarja, njegovo ime je vtkano v različne projekte. Z raziskovanjem življenja in dela prvega potujočega knjižničarja se je ukvarjal tudi Edmund Pogorevc, nekdanji vodja podružnične osnovne šole na Zgornji Ložnici, ki je bil tudi med obiskovalci odprtja. Tega se je udeležila tudi pravnukinja Lovra Stepišnika Majda Gunčer, sicer upokojena zdravnica pulmologinja. »Lovro Stepišnik je imel dva sina, Martina in Avgusta. Avgust ni imel nič otrok, Martin pa je imel eno hčero in to je moja mama. Moja mama se je nato poročila z Gunčerjem, ki so ga po vojni ubili, menda je končal v bunkerjih na Zgornji Bistrici, tako da je mama ostala sama s štirimi otroki. Praded pa bi lahko rekla, da verjetno živi v meni. Doma imam toliko knjig in jih obožujem, tako kot moj praded, in vsakič, ko se odpravim v mesto kupim kako knjigo. V zadnjem času pa hodim v knjižnico. Zelo rada prebiram knjige Bistričanke Terezije Justinek, ki je bila doma s Tinja in v službi v Impolu, ki piše zgodbe s Pohorja in krajev mojega otroštva. Zelo se vživim v njih,« pripoveduje Majda Gunčer, ki je povedala tudi, da bo prispevala 3.000 evrov za obnovo groba svojega pradeda.
Razstava bo na voljo za ogled do konca tega leta, nato pa gostovanje nadaljuje po slovenskih splošnih knjižnicah. »Hkrati pa razstavljamo tudi pastelne slike Jožeta Žlausa, ki prikazujejo življenje Jurija Vodovnika, bukovnika, ljudskega pesnika, pevca in ljubiteljskega igralca. V vetrinah pa smo ob Stepišniku in Vošnjaku opozorili še na dva domoljuba in narodna buditelja Josipa in Janka Serneca,« je še povedala direktorica knjižnice Patricija Breznikar.
Večer so popestrili ljubiteljska gledališka igralca Peter Mlakar (KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica) in Primož Rajh (KD Slomšek Slovenska Bistrica in Bistriški teater) ter Ložniške ufarce (TD Zgornja Ložnica). Tudi ljubiteljska kultura lokalnega okolja ohranja lik Lovra Stepišnika. Etnološka skupina Ložniške ufarce, ki deluje v okviru Turističnega društva Zgornja Ložnica, skozi odrske postavitve vpleta lika Lovra Stepišnika in dr. Josipa Vošnjaka.
