Zgornja Polskava je bila poseljena že v prazgodovini. Ob stičišču poti s penečo se Polskavo, ki pridere iz globoke polskavske soteske, se je utrdilo staro naselje Zgornja Polskava, ki leži na nadmorski višini 287 m. Jedro naselja je med odrastki Pohorja v dolini rečice Polskave zraven glavne ceste Celje – Maribor.
Tu so našli kamnito sekiro. V rimski dobi naj bi tod čez vodila pot iz Celeie v Poetovio, pri Zg. Polskavi pa naj bi se odcepila proti Mariboru. Polskava je bila prvič omenjena leta 1164 in iz tega časa je tudi polskavski gradič. Bil je v rokah gospodov Polskavskih, ki se omenjajo od leta 1164 do 1402. Pozneje je večkrat menjal lastnike, ki so bili vedno tujci. Leta 1635 so ga razdejali kmetje, leta 1643 je bil obnovljen. Ob dvorcu je bil lepo urejen grajski vrt z drevoredom. Sedanjo baročno trinadstropno graščino so zgradili okoli leta 1730 Dietrichsteini. V njej je bil do leta 1848 sedež privilegiranega krvnega sodstva. Stavba ima nad glavnim vhodom grb in letnico 1643.
Na trgu ob glavni cesti stoji nekdanja gostilna, danes pošta, pritlično poslopje z okraski v obliki različnih kron nad okni. Stavba je iz konca 18. stoletja in skupaj z bivšo gostilno na križišču glavne ceste s cesto Rače – Fram iz leta 1792 dobro ponazarja tip starih furmanskih gostišč.
Del naselja s cerkvijo, imenovan Levarje, je oddaljen dober kilometer. Baročna cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1619. Je lep primer arhitekture cerkvene gradnje 17. stoletja. Oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja iz časa med letoma 1766 in 1769.
S poukom na Zgornji Polskavi, v zaselku Levarje, so začeli leta 1821, kjer so zgradili šolsko poslopje. Prvi učitelj je bil Simon Pernat, ki je zraven šole leta 1825 zasadil lipo, ki stoji še danes. Leta 1978 pa se je sredi vasi zgradila nova šola.
Krajevna skupnost Zg. Polskava obsega 13,33 km2 in šteje 2.606 prebivalcev (Statistični urad, 31. 12. 2007), je geografsko zaključena celota, ki zajema 7 naselij: Zg. Polskavo, Bukovec, Kočno pri Polskavi, del Kalš (od hišne št. 1 do 15), Ogljenšak, Sele pri Polskavi in Gabernik.
Kulturno in športno življenje ter ostale proste aktivnosti na Zg. Polskavi se odvijajo v okviru številnih društev in interesnih skupnosti. Med društvi z najdaljšim časom in tradicijo delovanja so Prostovoljno gasilsko društvo Zg. Polskava, Kulturno umetniško društvo Gaj Zg. Polskava, Lovska družina Polskava in Društvo za telesno vzgojo Zg. Polskava. Ostala društva, ki tudi aktivno delujejo v kraju so: Planinsko društvo Pohorje, Turistično društvo Kočno, Društvo upokojencev Zg. Polskava, Aktiv kmečkih žena Kočno in Društvo Križemkražem.
Prostovoljno gasilsko društvo Zg. Polskava ima svoje prostore v gasilskem domu na Partizanski ulici 1. Društvo šteje 52 članov in 12 pionirjev ter posveča skrb preventivi, izobraževanju članstva in pionirjev. V lasti imajo gasilski dom, avtocisterno TAM 4500, gasilsko vozilo Mercedes GVV 1 in razno gasilsko orodje.
Kulturno umetniško društvo Gaj Zg. Polskava je bilo ustanovljeno leta 1947, na pobudo tedanjega šolskega upravitelja na Zg. Polskavi gospoda Ivana Vokača. Od začetka delovanje, pa vse do danes, člane društva povezuje ljubezen do slovenske besede in slovenske pesmi, pletejo se nitke različnih ustvarjalnosti, skozi katere lahko vsak najde nekaj tistega, kar bogati in daje navdih ter moč za vsakdanje delo. Svoje želje po kulturnem udejstvovanju krajani potešijo v različnih sekcijah, ki delujejo v okviru Kud-a Gaj Zg. Polskava in sicer v dramski sekciji, v mešanem pevskem zboru GLASKA, v likovni sekciji, pri ljudskih pevkah in v lutkovni skupini Repincl. Vse aktivnosti se odvijajo v Kulturnem domu na Zg. Polskavi, kjer je tudi sedež društva. Izgrajen je bil leta 1964 in služi ne le kulturnim dejavnostim, ampak tudi mnogim drugim.
Krajevna skupnost razpolaga z objekti za rekreativno in športno dejavnost. Začetek športnega življenja na Zg. Polskavi sega že precej let nazaj v leto 1966. Tedanji pobudnik in tudi prvi trener je bil Vinko Cmager. Društvo vključuje več kot 100 članov vseh starostnih skupin in obeh spolov. V društvu deluje več sekcij in sicer: nogometna sekcija, ki obsega člansko, veteransko, mladinsko in dve vrsti pionirskih ekip. Ekipe tekmujejo v medobčinski nogometni ligi »Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica«. Zelo aktivna je tudi šahovska sekcija, ki igra tudi v mariborski sindikalni ligi.
Lovska družina Polskava je pričela delovati v lovnem letu 1950/51 kot enotna lovska družina v katero so se združile LD Pragersko, LD Spodnja Polskava in LD Zg. Polskava. Takrat je bila še maloštevilna, saj je v njej delovalo le 26 članov. Število članov se je iz leta v leto povečevalo in jih danes šteje 80. Da bi naši divjadi zagotovili prostor kjer lahko živi in se razmnožuje obdelujejo krmne njive za zimska krmljenja in urejajo remize, kjer najde divjak svoj mir, ki ga potrebuje. Lovišče lovske družine meri 3.882 hektarjev od tega je 14 hektarjev lastnih zemljišč in okrog 6 hektarjev zakupa.
vir: KS Zgornja Polskava
