13. oktober
Danes goduje EDVARD
Ime Edvard izhaja iz angleškega imena Edward, to pa iz staroangleškega Eadweart. Staroangleško ime razlagajo iz staroangleških besed ēad v pomenu »posest« in weard v pomenu »čuvar«
Moške različice imena: Edi, Edo, Eduard, Eduardo.
Ženski različici imena: Edvarda, Edvardina.
13. oktober
MEDNARODNI DAN ZMANJŠEVANJA TVEGANJA NESREČ
Mednarodni dan zmanjševanja tveganja nesreč (IDDRR) je mednarodni dan, ki spodbuja vsakega državljana in vlado, da sodeluje pri izgradnji skupnosti in narodov, bolj odpornih na nesreče.
13. oktober 2022
STEKLO NA CELJSKEM IN V OPLOTNICI
Pokrajinski muzej Celje in Občina Oplotnica vabita na odprtje razstave Steklo na Celjskem in v Oplotnici danes, 13. oktobra, ob 18.00 v Graščino Oplotnica. S svojimi slikarskimi deli se bo predstavil tudi domačin Jani Konec. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Slovenska Bistrica, enota Oplotnica.
VIR: Večer
FOTO: Bistričan.si
13. oktobrer 2016
12. RAZISKOVALNI SIMPOZIJ PODJETJA IMPOL
12. raziskovalni simpozij podjetja ImpolV četrtek, 13. oktobra 2016, je skupina Impol v hotelu Jakec pri Treh kraljih organizirala raziskovalni simpozij. Program simpozija je bil razdeljen na štiri sklope.
Po uvodnem pozdravu glavnega izvršnega direktorja skupine Impol, Edvarda Slačka, so bile v okviru prvega sklopa predstavljene izkušnje drugih poslovnih subjektov. V drugem sklopu je bil poudarek na prihodnosti skupine Impol, in sicer posebej za segmente livarništva, stiskalništva in valjarništva.
Tretji sklop je vključeval tehnološke izzive. Simpozij so zaključili s četrtim sklopom, v okviru katerega so predstavili še podporne procese.
Po končanem simpoziju je bilo za udeležence pripravljeno skupno kosilo. Neformalno druženje so nadaljevali še ob bowlingu v kletnih prostorih hotela.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
13. oktober 2016
ODPRLI RAZSTAVO MAJE ŠUBIC
Lani smo v Galeriji Grad gostili razstavo priznanega slovenskega slikarja Iveta Šubica. Ko smo z njegovima hčerkama Nives in Majo pripravljali njegovo razstavo, se je porodila ideja, da bi lahko pri nas razstavljala tudi njegova hči Maja Šubic, ki je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1990 diplomirala pri Emeriku Bernardu.
Po zaključku študija na akademiji se je Maja začela posvečati knjižni ilustraciji in freskoslikarstvu. S pravimi freskami bogati fasade tako posvetnih kot tudi sakralnih prostorov. V tehniki fresk je v zadnjem času začela ustvarjati t. i. prenosne freske; v bistvu gre za prave freske na kamnu lehnjaku kot nosilcu. Z njimi je upodobila dnevnik Charlesa Darwina Potovanje na ladji Beagle in tako na svojevrsten način v širšem umetniškem konceptu prenesla tehniko freske tudi v galerijske prostore.
Leta 2006 so v Darwinovem rojstnem mestu Shrewsbury z njeno razstavo odprli vsakoletni Darwinov festival, leta 2009 pa je ob 200. obletnici Darwinovega rojstva naslikala veliko fresko v vhodni avli oddelka za biologijo na sloviti deški šoli Shrewsbury school, ki jo je obiskoval Darwin.
Veliko se posveča knjižni ilustraciji. Ilustrirala je preko 20 samostojnih knjižnih izdaj, redno objavlja v najvidnejših slovenskih otroških in mladinskih revijah.
Njena velika strast je proučevanje narave, predvsem živali, zato se na to temo poleg upodabljanja večkrat loteva pisanja poljudnih besedil in raznih didaktično usmerjenih ugank, ki jih objavlja predvsem v otroškem in mladinskem revijalnem tisku. Njeno ustvarjanje obsega tudi dela v akvarelni in grafični tehniki. Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki in v Poljanah.
VIR: Silvo Husu, Informator
FOTO: Maja Šubic: Iz cikla “Dedu za petami” (Silvo Husu)
13. oktober 2015
Umrla je učiteljica, prevajalka, zborovodkinja in režiserka JOŽA AMBROŽ
Joža Ambrož se je rodila 7. aprila 1925 na Ptuju, stanovala je v Slovenski Bistrici.
Že v osnovni šoli se je odločila, da bo učiteljica. Po koncu 2. svetovne vojne se je zaposlila na Gozdni upravi, kasneje na Narodni banki, kjer so ji ponudili štipendijo za študij ekonomije. Vendar je po končani gimnaziji ponudbo zavrnila in se odločila za pedagoški študij v Ljubljani in postala profesorica slovenščine in ruščine.
Že med študijem je poučevala slovenščino na Srednji tehniški šoli v Ljubljani in prevajala. Po študiju pa se je zaposlila na Osnovni šoli bratov Kamenškov na Studencih v Mariboru.
Med poletnimi počitnicami, ko je bila vzgojiteljica v počitniški skupini v Punatu (otok Krk, Hrvaška), je njeno delo z otroki in poseben pristop opazil takratni ravnatelj Gimnazije Miloša Zidanška (danes II. gimnazija Maribor, op. ur.). Povabil jo je, da začne učiti na gimnaziji. Tako je leta 1958 začela poučevati slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik.
Nadaljevala je svoj posebni pristop k poučevanju, najpomembnejše se ji je zdelo, da pritegne pozornost dijakov. Zato je pri poučevanju slovnice na tablo pisala neumnosti in zato je pri književnosti odlomke iz knjig včasih kar odigrala. Tako je v učencih zbudila zanimanje za snov. Organizirala je sobotne potepe s kolesom in razne izlete. Na tak način je v dijakih razvijala kolektivni duh.
Na gimnaziji je prevzela vodenje pevskega zbora. Veliko so nastopali in se udeleževali pevskih revij. Zbor je vodila več kot deset let, dokler ni iz Beograda (Srbija) prišla direktiva, da lahko zbor vodijo samo tisti z glasbeno izobrazbo in Joža se je umaknila.
Leta 1973 so jo za svojo vodjo povabili fantje, ki so se organizirali v Oktet Gimnazije Miloša Zidanška, ki se je kasneje preimenoval v Mariborski oktet. Joža Ambrož je bila vodja okteta vse do leta 1977.
Na šoli je prevzela tudi vodenje dramske sekcije.
Leta 1981 se je zaradi bolnega očeta upokojila.
Nazadnje je delovala v Operi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Tam je petnajst let posodabljala operna besedila, operete, muzikale in prevajala iz ruščine in nemščine.
Joža Ambrož je umrla 13. oktobra 2015 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
13. oktober 2014
ZDENKA DETIČEK OPIČ PREDSTAVILA KNJIGO PRAVLJIC
V ponedeljek, 13. oktobra, je v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica potekal pravljični večer, ki ga je obiskovalcem pričarala Zdenka Detiček Opič, dolgoletna sodelavka tednika Panorama in literarna ustvarjalka.
Dar za pisano besedo je preprosto v njenih genih, zelo ljube pa so ji pravljice, ki jih tudi sama ustvarja in hkrati tudi ilustrira.
Leta 2009 je izšla njena prva zbirka pesmi, leto za tem pa knjiga pravljic, ki so prevedene tudi v angleški jezik. Ptičja šola, Zvezdica Nina na potepu in Kako je Božo postal Božiček, so zgodbice, ki pritegnejo otroke, ki jih vabijo k prijateljstvu, poštenju, dobrohotnosti in spoštovanju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Mihael Dreo
13. oktober 2007
POGREŠANEGA GOBARJA SO NAŠLI IZČRPANEGA
Policiste iz Slovenske Bistrice so danes ob 15.50 obvestili, da se je na Treh kraljih, na Planini pod Šumikom, približno ob 12.30 izgubil 56-letni domačin, ki je šel v gozd nabirat gobe. Kmalu po prejetju obvestila so policisti začeli z iskanjem, v akciji pa je sodeloval tudi vodnik službenega psa.
»Po razgovoru z ženo pogrešanega so policisti opravili pregled terena od Planine pod Šumikom v smeri Kota. Iskanje se je začelo ob 17.30, slabo poldrugo uro za tem, ob 18.57, pa so pogrešanega našli na gozdni poti v smeri Osankarice. Od tam so ga prepeljali do brunarice na Treh kraljih, kjer mu je zaradi izčrpanosti nudil pomoč dežurni zdravnik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica,« je povedal Franc Virtič, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor.
VIR: M. R, Večer
13. oktober 2006
ODPRLI OBNOVLJENO ŽOLGARJEVO ULICO
Južna obvozna cesta in Žolgarjeva ulica v Slovenski Bistrici sta zelo pomembni prometni zvezi v podjetniško-obrtno cono. Povezovalno cesto med vzhodnim in zahodnim delom mesta so Bistričani odprli ob navzočnosti ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. Cesta je dolga skoraj kilometer, dvopasovna, vozišče je široko šest metrov, hitrost na njej pa je omejena na 50 kilometrov na uro. Začetek ceste je v krožišču z južno obvoznico in se poveže s Kolodvorsko ulico. Cesta ima pločnik in dvosmerno kolesarsko stezo. Vrednost naložbe znaša 279 milijonov tolarjev, 150 milijonov je delež iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ostali denar pa je prispevala občina Slovenska Bistrica. Denar je dobila s prodajo stavbnih parcel v podjetniško-obrtni coni.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: V Žolgarjevi ulici je zrasel pravi trgovski center (Splet)
13. oktobra 1992 je Večer poročal
POHORSKE LEPOTE
Hud gospodarski položaj odkriva že skoraj pozabljene, a še vedno idilične kotičke slovenske domovine. Bolj kot kdajkoli je bilo letos obiskano tudi Pohorje kjer so mnogi obiskovalci v iskanju nadomestila za užitke ob morski obali odkrivali lepote kar v svoji bližini. 0b pohorskih hudournikih, v dobro ohranjenih gozdovih in na redkih domačijah. Ena takšnih je tudi podoba blizu Lokanje vasi nad Oplotnico.
VIR IN FOTO: Viktor Horvat, Večer
13. oktober 1989
2000 MILIJONOV KORISTI!
0b dnevu inovatorjev je generalni direktor Impola Zvezdan Žlebnik danes priredil sprejem za delavce, ki so v letošnjem letu prijavili koristne predloge. PO izračunih je gospodarska korist inovacij v prvih osmih mesecih ocenjena na dva tisoč milijonov dinarjev.
Plakete in diplome so prejeIi Anton Pristovnik iz programske enote Valjarna, Franc Rebernak in Oto Zorman iz sektorja Vzdrževanje in Jože Ajd iz programske enote Montal.
Lani je bila DO Impol proglašena za najboljšo delovno organizacijo v Podravju na področju množične inventivne dejavnosti, saj so delavci predlagali prek 580 koristnih izboljšav in okoli sto novih izdelkov. Da bodo na tem področju še naprej uspešni in uspešnejši, je generalni direktor delavcem obljubil vso podporo pri odpravljanju ovir, s katerimi se srečujejo ob inovativnem delu.
VIR: Večer
13. oktober 1967
ZAKAJ JE PRAGERSKO POVEČALO CENE?
Domala vsa podjetja na mariborskem območju so zahtevala zvišanje cen izdelkom za 20 odstotkov— Podražitve opekarn so marsikoga prizadele
Opekarna na Pragerskem kar na vsem lepem povečala cene svojim izdelkom. To je marsikoga močno presenetilo, saj je znano, da je podjetje na primer v letošnjem prvem polletju za sklade namenilo kar 75 odstotkov sredstev več kot enakem obdobju lani.
Ko smo povprašali za vzroke sedanje podražitve direktorja in nekatere druge uslužbence opekarne na Pragerskem so nam ti priznali, da znotraj kolektiva potreb po povečanju cen sploh ni bilo. So mar tako povečali cene brez slehernega vzroka?
Razlogi za tako ravnanje opekarne na Pragerskem tičijo, kot vse kaže, nekje drugje, in o njih so predstavniki te delovne organizacije tudi govorili. Na pogovoru s predstavniki drugih opekarskih podjetij na mariborskem območju so domala vsi zahtevali zvšanje cen izdelkom za 20 odstotkov.
Pragersko v to ni privolilo. Po daljši razpravi so povečali cene za 15 odstotkov. Na Pragerskem pravijo, da so to morali storiti. Če cen opekarskim izdelkom, ki jih delajo tudi v drugih opekarskih organizacijah, ne bi povečali, bi bili samo oškodovani.
To pojasnilo zagovarjajo predvsem z dvema trditvama. Na tržišču je veliko večje povpraševanje po opečnih izdelkih, kot je njihova ponudba, in potrošniki bi bili v vsakem primeru prisiljeni kupovati izdelke prav pri vseh opekarnah, ne glede na to, kakšna je kje cena. Če Pragersko cen proizvodom me bi povečalo, bi ustvarjalo manjšo akumulacijo in druge opekarne bi lahko s tako povečanimi sredstvi z višjimi cenami hitreje modernizirale svojo proizvodnjo.
Pragersko bi — kot pravijo predstavniki te delovne organizacije — zaostalo, in to bi lahko imelo zanje usodne posledice.
Opekarne Pragersko pri vsem tem najbrž ne gre obtoževati, pokazalo pa se je, da so druga opekarska podjetja izrabila sedanjo konjunkturo na trgu, saj vedo, da tudi ob višjih cenah skladišča ne bodo ostala polna. Če bi bila na tržišču stagnacija, bi bil položaj seveda povsem drugačen.
VIR: dm, Večer
13. oktober 1938
PO OBSODBI PRIŠEL NA RAZPRAVO
Ko se je vračal posestnik Čretnik iz Zg. Bistrice domov z lanske polnočnice sta ga med potjo napadla pekovski pomočnik Ivan Pogelšek in neki Justinek. Pogelšek ni prišel k razpravi; proti Čretniku se je celo bojda izrazil, naj tudi on ne hodi. Sodišče ga je pa vkljub temu obsodilo na 2 meseca strogega zapora in na 500 din odškodnine Čretniku. Takoj, ko je pa sodnik poedinec dr. T. Turati sodbo razglasil, je stopil v dvorano Pogelšek ter dejal, da se bo pritožil proti kazni.
VIR: Mariborski večernik Jutra
13. oktober 1841
Umrl je duhovnik in učitelj JAKOB PRAŠNIKAR
Jakob Prašnikar se je rodil 21. julija 1784 v Kolovratu pri Zagorju ob Savi.
Študiral je bogoslovje v Gradcu (Avstrija) in bil posvečen v duhovnika leta 1810. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih slovenske Štajerske: kot kaplan v Poljčanah, med 1811‒15 kot kaplan in provizor na Ponikvi in od 1833 do smrti kot župnik na Spodnji Polskavi.
Na Ponikvi je učil dečke brati in pisati in med njegovimi prvimi učenci je bil tudi Anton Martin Slomšek. Prašnikar je spoznal dečkovo nadarjenost, pregovoril njegovega očeta, da ga je dal v celjske šole in ga sam podpiral pri šolanju zlasti še po tem, ko mu je leta 1816 umrla mati in leta 1821 tudi oče. Slomšek je v zahvalo svojemu dobrotniku Prašnikarju 19. septembra 1824 pel novo mašo v Olimju in mu že v študentskih letih posvetil pesem Zgodnja danica. Ob svečani blagoslovitvi spomenika na Prašnikarjevem grobu na pokopališču na Spodnji Polskavi, 25. julija 1842, pa je Slomšek v nagovoru imenoval Prašnikarja za »očeta, učitelja in svojega prijatelja«.
Jakob Prašnikar je uspešno opravljal duhovno službo, kar je v njegovem času pomenilo tudi širjenje znanja med kmečke ljudi in vzpodbujanje in pomoč nadarjenim dečkom za nadaljnje šolanje, zaslužen je tudi za šolanje A. M. Slomška.
Jakob Prašnikar je umrl 13. oktobra 1841 na Spodnji Polskavi, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Nagrobnik Jakoba Prašnikarja (Mirko Munda)
Vam je bil članek všeč? Bistričan.si nastaja z vašo podporo. Podprite lokalno novinarstvo →
