1. november
Danes goduje TEODOR
Ime Teodor izhaja iz lat. imena Theodorus, to pa iz gr. Theódôros, ki je zloženo iz grških besed theos »bog« in dôron»dar«. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slov. imeni Božidar in Bogdan.
Moške različice imena: Bogoslav, Fedja, Fedor Teo, Teofil, Todor.
Ženske različice imena:Doroteja, Fedja , Fedora, Tea, Teja, Teodora.
1. november
DAN SPOMINA NA MRTVE, PRAZNIK VSEH SVETIH
1. novembra obeležujemo dan spomina na mrtve oziroma praznik vseh svetih. Dan vseh svetih je katoliški praznik, ki ga praznujejo povsod po svetu, v čast in spomin vseh svetnikov. Za ta dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih.
Praznik vseh svetih je izraz vere cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov. Verniki tako menijo, da je ta praznik velik dan vere, upanja in ljubezni.
ZAKLJUČNO POROČILO PROJEKTA StoRES
Občina Slovenska Bistrica je izdala zaključno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah projekta StoRES, v katerem je Občina Slovenska Bistrica sodelovala kot projektni partner. Projekt je trajal 3 leta, in sicer od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2019. V okviru projekta so se izvajala testiranja hranilnikov električne energije v povezavi z malimi sončnimi elektrarnami, na območju Mediterana.
VIR: Spletna stran Občine Slovenska Bistrica
POKLON ŽRTVAM NACISTIČNEGA NASILJA
Na graškem pokopališču tudi delegacija iz Slovenske Bistrice
Ob dnevu spomina na mrtve je več kot sto članov organizacij Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja iz Oplotnice, Poljčan, Makol, Slovenske Bistrice in Ruš, skupaj s svojci družine Šarh, obiskalo osrednje graško pokopališče in se poklonilo žrtvam nacističnega nasilja med letoma 1938 in 1945. V delegaciji, ki je ob spomenik položila cvetje, so bili Stanislav Mlakar, podžupan občine Slovenska Bistrica, Borut Kruder, podpredsednik Območne organizacije Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, in Karli Mali, predsednik Združenja slovenskih častnikov Slovenska Bistrica.
V skupinski grobnici na graškem pokopališču je kremiranih in pokopanih 2516 talcev, borcev proti nacifašizmu in dezerterjev iz nemške vojske. Med žrtvami je 1213 Slovenk in Slovencev, ki so bili mučeni in nato usmrčeni. Na graškem pokopališču je v skupni grobnici pokopanih tudi 65 borcev Pohorskega bataljona, ki so padli v poslednjem boju 8. januarja 1943 pri Treh žebljih na Osankarici.
Za komemoracijo so kulturni program pripravili mladi iz Visol, kulturna skupina iz Ruš in harmonikar Karli Vidmar, zbrane pa je nagovorila Bojana Muršič, poslanka državnega zbora. Med udeleženci na komemoraciji je bil tudi Ivan Potočnik iz Oplotnice, nekdanji delavec v kamnolomu, ki je sodeloval pri izdelavi in postavitvi spomenika na pokopališču. Veličasten spomenik je zasnoval arhitekt Boris Kobe. Pokončni obelisk je visok 20 metrov, na njem so v enajstih jezikih vklesane besede “Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanje življenja!”, na polkrožnem elementu pa so vklesana imena vseh žrtev. Spomenik, ki je bil odkrit 1. novembra 1961, je narejen iz pohorskega tonalita iz kamnoloma v Cezlaku.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Venec k spomeniku v Gradcu je položila tudi delegacija iz Slovenske Bistrice (Igor Mlakar)
1. november 1977
UREDILI NOV DUHOVNIŠKI GROB
Za »vse svete«, 1. novembra 1977, je župnija sv. Jerneja na bistriškem pokopališču uredila nov duhovniški grob s skupnim spomenikom. Na pokopališču je bilo namreč več duhovniških grobov, ki so bili že opuščeni ali pa slabo vzdrževani, zato so sedaj napravili skupni duhovniški grob.
S tem se je uresničila želja že pokojnega župnika g. Ivana Šolinca, ki je iz svoje zapuščine zapustil v ta namen 25.000 Din, in je v tem grobu tudi pokopan.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Nov duhovniški grob (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
ODKRIT SPOMENIK ŽRTVAM NACIZMA V GRADCU
1. novembra 1961 so v avstrijskem Gradcu slavnostno odkrili mednarodni spomenik žrtvam nacizma.
Spomenik je oblikoval slovenski arhitekt Boris Kobe. Sestavljen je iz pohorskega tonalita. V celoti so ga izdelali kamnoseki v Cezlaku nad Oplotnico, nato so ga s tovornjaki prepeljali na centralno pokopališče v Gradec, kjer so ga oplotniški kamnoseki sestavili v celoto. Spomenik so slavnostno odkrili 1. novembra 1961, vanj pa je vklesanih 2516 imen žrtev nacizma, od tega 1213 Slovencev in med njimi tudi 65 borcev Pohorskega bataljona.
VIR: Večer
FOTO: Žalna slovesnost v spomin na žrtve nacizma v Gradcu 30. 10. 2021 (Viktor Ajd)
MELHIOR ZORKO PONOVNO NA SPODNJI POLSKAVI
Župnik Melhior Zorko, ki so ga 19. aprila 1941 Nemci aretirali in ga zaprli v mariborske zapore in ga po mesecu ali dveh izgnali na Hrvaško, kjer je od septembra 1941 deloval v župniji Marije Gorice v Zagorju, se je junija 1945 vrnil v Slovenijo. 1. novembra istega leta je spet prevzel svojo župnijo na Spodnji Polskavi. Zorko je med internacijo na Hrvaškem napisal pesnitvi »Koncert na Murvi« ter »General in admiral«.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 207
PRAGERČANI BEŽALI NA SPODNJO POLSKAVO
Spodnjepolskavčani so od 1. novembra 1944 do 21. marca 1945 videli 15 zavezniških letalskih napadov na železniško križišče na Pragerskem, ki so povzročili ogromno škode in terjali tudi številne civilne žrtve. V teh mesecih so na svoje domove sprejeli tudi precej Pragerčanov, ki so, da bi se izognili napadom in utekli nevarnosti, vsak dan že zgodaj zjutraj odšli na Spodnjo Polskavo in se vrnili domov šele pozno večer, ali pa so se, če so imeli možnost, na Spodnjo Polskavo preselili.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 300
UMRLA MED LETALSKIM NAPADOM
Hugo Steinklauber, solastnik opekarne Pragersko, je imel tri hčere, Marjano, Trudo in Hermino. Marjana je bila nezakonska hči, njena mama je bila Ana Paj, teta Karla Paja. Hči Hermina je bila letnica 1921, po dobrem letu šole na Pragerskem so jo starši izpisali in nadaljevala je zasebni pouk. Med drugo svetovno vojno je s sestro Trudo v Gradcu hodila na umetnostno obrtno šolo. Mama Hermina ju je šla 1. novembra 1944 obiskat, a je umrla na graški železniški postaji med zavezniškim letalskim napadom.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 264
FOTO: Opekarna Pragersko pred 2. svetovno vojno
Rodil se je ekonomist, metalurg in direktor Impola VIKTOR MAČEK
Viktor Maček se je rodil 1. novembra 1942 v Slovenski Bistrici, očetu Herbertu, po poreklu iz Prekmurja, in mami Frideriki s Štajerske.
Viktor je težka medvojna in povojna leta, ki so ga tudi zaznamovala, preživel v rojstnem kraju in tam tudi dokončal osnovno šolo, šolanje pa nadaljeval na Prvi gimnaziji v Mariboru. Nato se je vpisal na Fakulteto za metalurgijo v Ljubljani in po končanem študiju, ko je vmes precej časa preživel v tujini, začel delati v valjarni tovarne Impol v Slovenski Bistrici.
Zaradi nagnjenja do dela v svetu prodaje in zaradi izvrstnega znanja številnih tujih jezikov je kasneje ob delu dokončal še študij na Višji ekonomsko‒komercialni šoli (VEKŠ) v Mariboru in ob svoji nadarjenosti in privrženosti delu hitro prevzel vodenje komercialne službe v Impolu. Zadnje leto (1988) je bil Viktor Maček direktor podjetja Impol.
V času svojega dela v delovni sredini je bil tudi politično dejaven, bil je član številnih organov, udejstvoval se je tudi v izgradnji objektov, pomembnih za mesto in njegovo okolje.
Viktor Maček je umrl 13. januarja 1988 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
TELEFONSKI PROMET Z NEKATERIMI KRAJI V AVSTRIJI
Otvorjen je telefonski promet med centralami Maribor, Ptuj, Celje, Slovenska Bistrica in Pristva ter centralami Judenburg, Obdach in OberZeiring. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 29.70 Din
VIR: Jutro
ZAČEL SE JE PROSTOVOLJNI OBRTNO-NADALJEVALNI TEČAJ
Nadučitelj Josip Sabati je od 1. novembra 1904 več let vodil (in v njem poučeval) prostovoljni obrtno-nadaljevalni tečaj. Prvi dve leti je ta tečaj trajal od 1. novembra do 31. maja, tretje leto pa od 1. novembra do 30. junija naslednjega leta. Od leta 1907 so tečaji trajali od 1. oktobra do 31. maja naslednje leto vsako nedeljo dopoldne. Na njem je bilo povprečno po 25 tečajnikov, ki so na koncu tečajev morali ob navzočnosti mojstrov pokazati, kaj so se naučili.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 230
Rodil se je učitelj in član Sokola JOSIP BRINAR
Josip Brinar se je rodil 1. novembra 1874 v Studencih nad Hrastnikom.
Prvo učiteljsko službo je dobil v Slovenski Bistrici (1893−98), kasneje pa je bil zaradi močnega izkazovanja narodne zavednosti premeščen v Vojnik. Leta 1898 je napravil izpit za meščanske šole in nato služboval po raznih krajih Slovenije.
Pedagoške članke je objavljal pod psevdonimom ‘Brinjos’ v raznih časopisih in strokovnih revijah.
Josip Brinar je umrl 11. marca 1959 v Celju.
VIR: biografski-sb.si
1. november 1870
PRIPRAVLJALNI ODBOR DELAVSKO IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA SE RAZIDE
Ko ustanovni občni zbor 17. oktobra 1869 ni uspel, udeležilo se ga je namreč samo 20 ljudi, pa še ti so po tem, ko so nekaj časa poslušali izvajanja glavnega pobudnika društva urarja Preindla o prevzgoji delavcev, kratko malo ušli.
Nov pripravljalni odbor, na čelu s predsednikom Sernecom, se je očitno še sestajal in naročil nekaj časopisov, kot je razvidno iz poročila mariborskega okrajnega glavarja 1. novembra 1870, ki sporoča, »da se je pa tudi ta odbor zaradi pomanjkanja in nezainteresiranosti članov razšel, društveno imovino brez posebne vrednosti, pa je zaseglo okrajno glavarstvo«. Najbrž edina politična akcija, ki jo je ta krog delavskih somišljenikov izvedel, je bila udeležba na prvi obletnici mariborskega delavskega izobraževalnega društva, ki jo je to imelo 21. septembra 1869. Tja so se pripeljali tudi nekateri delavci iz Slovenske Bistrice. Kaj več podatkov o delovanju tega društva pa žal ni zabeleženih in po vsej verjetnosti česa drugega kot zbiranja in branja delavskih in naprednih časnikov tudi ni bilo.
VIR: Franc Rozman, Delavsko gibanje na območju občine Slovenska Bistrica od začetka do 1. svetovne vojne, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 356
