2. september
Danes goduje ŠTEFAN
Ime Štefan izhaja iz latinskega imena Stephanus, le to pa iz grškega Stéfanos. To se povezuje z grškim izrazom stéfanos v pomenu »venec, krona«.
Moške različice imena: Istvan, Ištvan, Stefan, Stefano, Stepan, Stevan, Steven, Stevo, Stipan, Stipe, Stjepan, Štef, Štefek, Števan, Štefi, Štefko.
Ženske različice imena: Štefana, Štefanija, Štefka.
2. september
RODILA SE JE BIATLONKA ANDREJA GRAŠIČ, POROČENA KOBLAR
2. septembra 1971 se je rodila ena najboljših slovenskih biatlonk Andreja Koblar (z dekliškim priimkom Grašič). Koblarjeva je trikratna zmagovalka tekem za svetovni pokal, na olimpijskih igrah leta 1998 pa je osvojila 5. mesto na 15 km, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v Naganu. Poročena je z nekdanjim alpskim smučarjem Jernejem Koblarjem. V sezoni 2006/07 je sklenila kariero.
23. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ – NOVINARSKA KONFERENCA
6. in 7. septembra 2019 bo v Slovenski Bistrici 23. prireditev Podobe bistriških domačij, ki že vrsto let povezuje bistriško podeželje z mestom Slovenska Bistrica. Osrednje prizorišče kmetijsko-turistične prireditve bo v Slovenski Bistrici, nekaj dogajanja pa bo tudi v njeni okolici. Organizatorji so program tradicionalne prireditve podrobneje predstavili v ponedeljek, 2. septembra, na novinarski konferenci.
Kot je povedala Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka za gospodarstvo Občine Slovenska Bistrica in direktorica RIC Slovenska Bistrica, so si Podobe bistriških domačij v sodelovanju z občinama Poljčane in Makole zamislili kot projekt Doživetja med Pohorjem in Bočem, ki je bil odobren na javnem pozivu v okviru LAS dobro za nas. Pri izvedbi prireditve sodelujejo: Občina Slovenska Bistrica, RIC Slovenska Bistrca Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Medobčinska turistična zveza Slovenska Bistrica, Kmetijsko svetovalna služba, turistična društva, Društvo kmetic, Čebelarsko društvo, Center domače in umetnostne obrti, Društvo vinogradnikov Ritoznoj in Konzorcij Ritoznojčan ter kmetije Rabič, Brumec, Venguš, Berdnik in Podgrajšek.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi nekatere ostale pomembnejše prireditve, ki bodo v občini potekale septembra in oktobra.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKI GRAD V ZNAMENJU SLOVENSKE GLASBE IZ ŠESTDESETIH LET
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je v okviru Starobistriških prireditev v petek, 2. septembra v Bistriškem gradu priredil glasbeno – scensko prireditev z naslovom Bilo je v šestdesetih.
Obiskovalci so ob projekciji dogodkov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja poslušali slovenske glasbene uspešnice iz tistega časa v izvedbi skupine mladih glasbenikov, ki jo sestavljajo: Neja Skrbiš – klavir, Patricija Škof – vokal, Aljaž Ferenc – kitara, Tibor Pernarčič – saksofon in Filip Korošec – bobni.
Sodelovali so tudi plesalci plesne šole Lara.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
PREDSTAVITEV VIDEOSPOTA IN MODNA REVIJA
V Dolce viti v Slovenski Bistrici so v petek, 2. septembra, premierno predstavili videospot uspešnice Sledi mi glasbene skupine Soundfly. Dogodek so popestrili z modno revijo Frizerskega salona Fru fru, OK Jeans&Sport in nakita Taraja.
Prireditev je povezoval Dejan Kalan.Na odru se je zvrstilo 19 modelov in obe pevki. Predstavili so širok spekter frizur in ličenj za najrazličnejše priložnosti. Tako so se na odru predstavili modeli s kitkami, paževskimi striženji, enostavnimi, razmršenimi kodri in kratkimi frizurami, kot tudi dekleta, ki so odhajala na flamenko. Andreja Vidmar je predstavila nekaj poz flamenka, na odru sta se predstavili tudi nevesta in balerina Katja Šlamberger s kratkim plesnim vložkom. Revijo so zaključili Ranko Leskovar in učenke s telovadno točko.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Boris Javornik
V BISTRIŠKI KNJIŽNICI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MILANA STERNADA
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je na prvi šolski dan, 2. septembra 2013, predstavil svoje mojstrovine fotograf Milan Sternad iz Makol. Opus Sternadovih fotografskih mojstrovin z naslovom Po haloških poteh odstira svet na nek drug, njemu lasten način.
To je pogled skozi objektiv fotoaparata, kakršen ni dan vsakomur. Prikazuje lepote, ki jih običajni ljudje večkrat sploh ne opazimo, gremo mimo, se ob njih ne ustavimo. Milan Sternad je ljubiteljski fotograf, ki utrinke v brezčasnost fotografskega objektiva “lovi” že več kot 50 let, njegove mojstrovine pa so na ogled ne le v domačem okolju, temveč marsikje po Sloveniji.
Je tudi dobitnik številnih nagrad. Sicer pa je lahko Milan Sternad ponosen tudi na fotomonografijo, publikacijo, prav tako z naslovom Po haloških poteh.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Milan Sternad
PREPREČITI GRADNJO BENCINSKE ČRPALKE OB ČRPALIŠČU V ŠIKOLAH
Liter nafte lahko v zelo kratkem času onesnaži vodno zajetje in povzroči ekološko katastrofo za 24.000 ljudi
Občina Slovenska Bistrica opozarja, da bencinska črpalka v neposredni bližini črpališča pitne vode v Šikolah ne sodi v ta prostor, je na današnji novinarski konferenci dejala Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, in dodala, da iz šikolskih vodnjakov vodo dobiva 24.000 ljudi. Iz tega zajetja na dan načrpajo dva milijona litrov, vodo pa pijejo prebivalci občin Kidričevo, Rače Fram in Slovenska Bistrica.
Novo bencinsko črpalko, gradila naj bi jo trgovska družba Tuš, bi postavili v križišču cest Slovenska Bistrica-Ptuj-Rače. Na zemljišču pravkar pospravljajo svoje orodje arheologi, kar pomeni, da je bencinski servis resna naložba. Gradbeno dovoljenje naj bi Tuš dobil na ptujski upravni enoti, soglasja pa na ministrstvu za okolje in prostor ter Agenciji RS za okolje in prostor. Zamisel o gradnji črpalke ni nova, njena lokacija je zaznamovana v državnem prostorskem načrtu iz leta 1999. Županja Irena Majcen je navzlic temu začudena nad lokacijo, kajti zemljišče spada v prvi varovalni pas šikolskega zajetja. Zaradi smeri toka podtalne vode bi onesnaženje takoj ogrozilo vodnjake in povzročilo izpad v vodovodnem sistemu. V bistriški Komunali poudarjajo, da zaradi tega ne bi mogli nadomestiti vode iz drugih virov. Komunala Slovenska Bistrica je 28. julija ministrstvo za prostor obvestila o pripravah na gradnjo, opozorila je tudi inšpekcijske službe, a doslej ni bilo odgovora ne z Arsa niti z ministrstva in inšpekcijskih služb. Bistriška občina in Komunala opozarjata tudi na prepovedan prevoz naftnih derivatov po regionalni cesti Slovenska Bistrica-Ptuj. Ta prepoved je skladna z uredbami o varovanju podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju.
Občini Slovenska Bistrica in Rače-Fram sta lani zagotovili denar za vzdrževanje in zamenjavo črpalk, namestili so tudi novo regulacijsko tehnologijo, s katero s telemetrijskim vodenjem nadzirajo črpanje. Obnovo in gradnjo vodovodnega omrežja prav zdaj financira Evropska unija in njen kohezijski sklad ter ministrstvo za okolje in prostor.
“Prepričana sem, da je sprememba lokacije za gradnjo bencinskega servisa nujna,” je danes še rekla Irena Majcen. Vodja oskrbe z vodo v Komunali Jožica Dobaj pa je dodala, da lahko liter nafte ali bencina povzroči katastrofo v Šikolah.
Ključek in kovanec
Arheologi zasebnega podjetja PJP Slovenska Bistrica so med julijem in septembrom na parceli, na kateri naj bi zgradili bencinsko črpalko, odkrili nekaj dragocenosti iz rimskega cesarstva. Najprej so odkrili več jam in jarkov, pozneje tudi grobišče. Našli so ostanke bronastih fibul in odlično ohranjen ključ v običajni velikosti. Na njem so vidne zareze, oblika je nepoškodovana. Zemlja je skrivala tudi rimski novec. Arheologi pa domnevajo, da izvirajo najdbe iz 1. ali 2. stoletja našega štetja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
BISTRIČANI BODO DOBILI VODOHRANE IN VODOVOD
V Slovenski Bistrici sta županja bistriške občine Irena Majcen in direktor podjetja Nizke gradnje Ptuj Mitja Omulec podpisala pogodbo o gradnji vodovodnega omrežja v občini. Do konca prihodnjega leta naj bi ptujsko podjetje zgradilo vodohrane Črnec, Velenik in Bojtina, vodovodno omrežje med Šikolami in Slovensko Bistrico ter Šmartnim na Pohorju in Pokošami. Oskrbo s pitno vodo financira Evropska unija iz svojega kohezijskega sklada, skupna vrednost nove naložbe je 4,8 milijona evrov.
Cevovod Šikole-Slovenska Bistrica bo dolg 16 kilometrov, izkopali pa bodo najmanj 34 tisoč kubičnih metrov zemlje. Cevovod Šmartno-Pokoše bo meril 14 kilometrov. V Veleniku bodo zgradili vodohran s prostornino tisoč kubičnih metrov, v Črncu 3000 in v Bojtini 250 kubičnih metrov. Mitja Omulec je povedal, da bodo rok spoštovali, četudi je projekt zelo zahteven. Gradbena dovoljenja bosta pridobila občina in izvajalec; občina za omrežje, izvajalec za vodohrane. V Veleniku bodo vodohran dogradili k obstoječemu, podrli pa bodo obstoječega na Šmartnem.
Zaradi omenjene naložbe bo občina zagotovila pitno vodo vsem prebivalcem, odpravila izgube vode v obstoječem omrežju in se pridružila družini občin, ki skrbi za kvaliteto življenja v svojem okolju.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
AREŠKA CERKEV V NOVI OBLEKI
Slovesna maša in blagoslov
Mariborski škof Franc Kramberger je bil slovesni mašnik na čast Antonu Martinu Slomšku
Na čast in v spomin slovenskemu škofu Antonu Martinu Slomšku je danes mariborski škof Franc Kramberger na slovesni maši blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Henrika pri Arehu. Enoletna prenova nekaj stoletij stare cerkve — zidanje cerkve sodi v čas po letu 1146, sedanjo obliko pa je dobila konec 17. stoletja, ko jo je prenovil slivniški grasčak Kolonič — je stala 2.6 milijona dinarjev.
Svečanosti pri Arehu se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi tudi predstavniki ruške, bistriške in mariborske občine ter republiški minister za kulturo dr. Andrej Capuder in podpredsednik republiškega IS Matija Malešič.
Posvetitev cerkve je pričela na prostem Frajhajmska godba, nato se je preselila v obnovljeno cerkev, kjer je bila slovesna maša in blagoslov. Kulturni program je pričela vokalna sestava iz Ruš, v njem so nastopili še učenci OŠ Šmartno na Pohorju z recitacijo. Za sklep kulturnega sporeda so navzoči prisluhnili izseku iz pridig Janeza Svetokriškega. Danes je bila pri Arehu svečana seja odbora za obnovo cerkve (predsednik odbora je bil Stane Gradišnik), ki je nastal na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenska Bistrica, se stavljen pa je bil iz predstavnikov ruške in mariborske občine ter škofije, KS Šmartno na Pohorju in predstavnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenska Bistrica. Cerkev, ki je zidana v romanskem slogu, je bila prenovljena 1895. leta, ob tej priložnosti pa jo je blagoslovil kanonik Anton Hajšek. Pri letošnji prenovi so vso cerkev z ladjo prekrili z novim kamnom — skrilom, v ta namen pa so odprli nov kamnolom v bližini Zreč. Poleg cerkve sta dobili novo obleko tudi kapelici ob cesti.
VIR: Zora Kužet, Večer
FOTO: Svečanosti se je udeležilo nekaj tisoč ljudi (Igor Napast)
IZ INTERVJUJA Z OBRATOVODJEM POLJČANSKEGA KAMNOLOMA ANTONOM JANŠO
Iz bele skale še bolj bel pesek
Poljčanski pesek je zelo iskan, zlasti zaradi obstojne bele barve, ki je izredno primerna za fasadne omete
Nad Poljčanami ob cesti proti Rogaški Slatini vsak dan zagrmijo močne detonacije in čez vrhove dreves se dvigne bel oblak prahu — skali so iztrgali nove kubike belega poljčanskega peska.
Gramoz kopljejo v gramoznicah, mivko »kradejo« rekam, veliko različnih peskov je treba samo z lopato naložiti tovornjak. Poljčanski pesek pa je upornejši; preden se zabeli na hišnih pročeljih, ga je treba iztrgati skalovju.
Za Poljčanami v ozki dolinici pod Bočem so ob cesti proti Rogaški Slatini znameniti poljčanski peskolomi, ki dajejo beli poljčanski pesek, tako iskan po vsej Štajerski in tudi zunaj nje.Kamnolom ima v lasti Granit Slovenska Bistrica, Obrat kamnolom Boč. Skale, iz katerih pridobivajo pesek so neke vrste dolomita, ali preprosteje povedano, gre za bel kamen s precej apnenca.Pesek je precej iskan ker je lepo bel in obstojen. Izredno je primeren za stavbne fasade, seveda pa ga uporabljajo tudi za betoniranje in tod okoli celo za posipanje cest. Pravzaprav je to že kar okrasni pesek, takole za posipanje raznih potk po parkih in podobno.
V dolinici je več kamnolomov, Granit ima tri. Letno prodajo približno 65.000 kubikov peska. Morda bi ga lahko še nekoliko več — 70 do 80.000 kubikov na leto. Toda ni še dolgo tega, ko je bila vsa proizvodnja ročna. Sedal imajo nakladalnike, v kratkem pa bodo pognali nov mlin za pesek. Proizvajajo pesek razne debeline oz. različne granulacije. Poprečna cena za kubik je 25 dinarjev. Seveda so nekateri peski cenejši ali dražji.
Delo v kamnolomu je nevarno in zelo naporno. Vrtalci, ki vrtajo luknje za razstrelivo, morajo biti privezani, ker delajo tako rekoč v steni. Vsega skupaj dela v kamnolomu 45 minerjev, strojnikov in delavcev. Namesto dinamita — ta je že stvar preteklosti — sedaj uporabljajo sodobnejša razstreliva, kot npr. kamniktit. Naredijo približno 20 vrtin naenkrat in vanje vložimo okrog 40 kilogramov razstreliva. To že lepo zagrmi.
Anton Janša pravi, da so zaloge poljčanskega peska tako neomejene, zato bo lahko v dolinici pod Bočem še leta in leta grmelo in se bodo dvigali oblaki belega prahu.
VIR: J. C., Večer
FOTO: Anton Janša (Večer)
USTANOVLJENA GASILSKA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA
Gasilska zveza Slovenska Bistrica je bila ustanovljena 2. septembra 1955. leta. Trenutno v GZ Slovenska Bistrica deluje 14 društev, to je 13 prostovoljnih teritorialnih društev in 1 prostovoljno industrijsko društvo.
Gasilska zveza Slovenska Bistrica tako pod svojim okriljem združuje in nudi podporo društvom, ki prihajajo iz občin Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica.
Elektronski način delovanja je zajel tudi GZ, zaradi česar je bila posodobljena celostna podoba zveze, nekatere elemente najdete tudi na spodnji povezavi, GZ Slovenska Bistrica pa se je pričela predstavljati tudi znovim znakom – logotipom.
VIR: Gasilska zveza Slovenska Bistrica
POŽAR V NOVI GORI
2. septembra 1918 je ob drugi uri zjutraj izbruhnil požar pri lastniku stanovanja Jožetu Fluherju v Novi gori. Požar je gasilo devet gasilcev z Zgornje Bistrice z dvema cevema.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
VESELICA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA
Slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 2. septembra t. l. popoldne ob 3. uri pri gosp. Karlu Hrastnik v Spodnji Polskavi veselico, pri kterej bodo prvikrat nastopili slovenjebistriški pevci in tamburaši pod vrlim vodstvom g. nadučitelja Polanca. Čisti dohodek je namenjen v korist družbi ter se je torej nadjati mnogobrojne udeležbe tudi zunajnih rodoljubov.
VIR: Domovina
Rodil se je duhovnik MIHAEL ŽNIDAR
Mihael Žnidar se je rodil 2. septembra 1841 v Poljčanah.
V duhovnika je bil posvečen leta 1870 v Gradcu (Avstrija).
Od leta 1870‒86 je bil kaplan v Slovenski Bistrici, vmes nekaj časa tudi provizor. Nato je med leti 1886‒92 služboval kot župnik in katehet v Zrečah. Ko se je upokojil, se naselil v Lembergu (občina Šmarje pri Jelšah).
Mihael Žnidar je umrl 16. januarja 1898 v Lembergu.
VIR: biografski-sb.si
