
24. januar
Danes goduje FRANČIŠEK
Ime Frančišek izhaja iz latinskega imena Franciscus s prvotnim pomenom »nanašajoč se na Franke«, to je »frankovski kralj«. V krščanskem svetu je ime Frančišek postalo popularno po sv. Frančišku, ustanovitelju po njem imenovanega frančiškanskega reda.
Moške različice imena: Fran, Franc, France, Francek, Francel, Francelj, Franci, Francišek, Franček, Franči, Frank, Franko, Ferenc, Frenk, Frenki, Frenček, Franči, Frančiško, Frančo, Frenko, Ksaver, Ksaverij.
Ženske različice imena: Francka, Frančiška, Frana, Franja, Fanča, Fanči, Fani.

24. januar
MEDNARODNI DAN IZOBRAŽEVANJA
Generalna skupščina Združenih narodov je 24. januar razglasila za mednarodni dan izobraževanja, ki poudarja vlogo izobraževanja za mir in razvoj. Letošnji mednarodni dan gradi na globalnem zagonu, ki ga je ustvaril vrh o preobrazbi izobraževanja (angleško Transforming Education Summit) in poziva k ohranitvi močne politične volje na področju izobraževanja, hkrati pa k iskanju načina, kako prenesti globalne zaveze v ukrepanje.

24. januar 2020
PREDSTAVITEV KNJIGE IN PREMIERA FILMA
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vabi na predstavitev knjige Mateja Dolenca Kako dolg je čas? in premiero dokumentarnega filma iOtok režiserja Mihe Čelarja. Mate Dolenc je Jadranskemu morju in otoku Biševu posvetil kar osem knjig. Dogodek bo danes, 24. januarja, ob 18. uri v Kinu Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Naslovnica knjige

VODIJO JO DOBRE MISLI
Za sabo ima težko bitko z rakom, a kljub temu v življenju ne obupuje
Rebeka Potočnik iz Visol pri Slovenski Bistrici, mlada učiteljica, mamica dveh otrok, ima za sabo težko bitko z rakom, z boleznijo, ki pusti sledi. “Marsikdo misli, da je vse v redu, če si tako videti. A treba je sprejeti svoje telo, se zavedati omejitev, ki so rezultat bolezni, in z aktivnostmi začeti počasi in vztrajno. Skozi ta proces spoznaš sebe, znaš si prisluhniti in čez čas ugotoviš, da si osnovni cilj že dosegel,” razlaga. Že med kemoterapijami je, kolikor se je dalo, hodila na krajše sprehode. V športu je našla zdravilo za vse stranske učinke zdravil in svojo dušo, pravi. Tudi sedaj si vzame čas zase. Večer vedno zaključi z jogo in meditacijo, drugače pa teče, hodi, se potaplja …
V društvu do informacij
V združenju Europa Donna, ki je imelo v času bolezni zanjo pomembno vlogo, sedaj vodi sekcijo za šport. “Tam sem od punc dobila informacije, kako pregnati slabost po kemoterapiji. Ob njihovi pomoči sem uredila nered v svoji glavi,” pravi o slovenskem združenju za boj proti raku dojk. Dobila je tudi moč, da se je ob bolezni posvetila dobrim delom. Oktobra, ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku dojk, že vrsto let pripravljajo humanitarne teke Tek in hoja za upanje, ki so namenjeni gibanju, druženju in zbiranju sredstev.
Tek so lani že peto leto zapored organizirali tudi v Slovenski Bistrici. K sodelovanju so povabili društvo OnkoMan (Slovensko onkološko društvo za moške), zbrana sredstva pa namenili socialno ogroženim otrokom v občini. Osnovni namen dogodka je ozaveščanje: “Bolnice naredijo nekaj za svoje zdravje in dobijo informacije o dejavnostih in projektih, ki jih izvaja združenje. Povezovanje z društvom OnkoMan je apel vsem drugim, da z medsebojnim sodelovanjem lahko naredimo več. Humanitarnost in dobrodelnost sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu do sočloveka. Tega je premalo, apatičnost in tempo življenja izrinjata tovrstne vrednote.”
Humanitarnim tekom so pred dvema letoma dodali Rožnati izziv, ki je sestavljen iz sedmih različnih disciplin, tudi takšnih, ki niso tradicionalne. “Žal nas vsakodnevne obveznosti prehitevajo in premalokrat najdemo čas zase. Rožnati izziv je nastal z namenom aktivirati čim več bolnic in jih z različnimi športnimi disciplinami pripraviti do gibanja. Tako smo se prvo sezono preizkusile v curlingu, lokostrelstvu, tekih … Lani smo na različnih pohodih po Sloveniji zbirali korake – zbrali smo jih več kot devet milijonov. Vedno več nas je, veliko tudi takšnih, ki se nam pri različnih aktivnostih pridružijo, čeprav niso bolniki. Letos pripravljamo nov izziv in verjamem, da nas bo še več,” pravi rožnata bojevnica, ki meni, da so bile pri njeni ozdravitvi zelo pomembne pozitivne misli.
Frida za otroke
Potočnikova veliko energije posveča tudi društvu Fridina mišnica, kjer skrbijo zlasti za kakovostno preživljanje prostega časa otrok. Septembra lani so tako v grajskem parku priredili že 7. Fridin rojstni dan. Prireditev je privabila veliko najmlajših in tistih, ki, tudi ko odrastejo, ne pozabijo na otroka v sebi. Podali so si roke in se povezali v verigo prijateljstva ter prenesli sporočilo dogodka – Frida širi ljubezen. “Koraki naprej so vedno dobrodošli, ne glede na smer, važno je, da nas vodijo pozitivne misli in zavedanje, da vsak zna in zmore nekaj, kar polepša in z novim znanjem in izkušnjami popestri dan naših otrok. Društvo Fridina mišnica je nastalo po moji prvi slikanici Fridin rojstni dan. Očitno je bil odmev izdane slikanice dovolj velik, da smo se začeli povezovati posamezniki, ki nam ni vseeno, kako odraščajo naši otroci v mestu,” zadovoljno ugotavlja Rebeka.
Prvi osnutek zgodbe je nastal med predšolskimi otroci v vrtcu. Ilustracije in izdajo prve slikanice je dočakala, ko ji je bila postavljena diagnoza. Tako imata Frida in z njo prva slikanica zanjo terapevtski pomen.
Lani je predstavila svojo tretjo knjigo z naslovom Frida se zaljubi. Zgodba ima veliko prispodob, otroke in odrasle vzpodbudi k razmišljanju o pomembnosti medsebojnih odnosov, sprejemanju drugačnosti in ljubezni do življenja. K ustvarjanju zgodbe je pripomoglo 30 otrok. “Vse to, kar imajo otroci, smo imeli nekoč sami. Pogum, iskrenost, radovednost, veselje … Njihova energija polni moje srce. Njihove zgodbe, ki so natisnjene v slikanici, so prepletene s pozitivnim razgledom. Vesela sem, da so bili soavtorji v tretji slikanici otroci,” pove Rebeka, ki ima zelo veliko energije in volje do življenja. Po njenem mnenju moramo v življenju spoznati tako žalost kot veselje: “Takrat, ko nas preplavijo trenutki žalosti in nemoči, je pomembno, da v sebi najdemo drobne svetle trenutke, ki smo jih doživeli. Na spominih gradimo majhne cilje, ki jih zlagamo kot drobne kocke v vse višji stolp. Naenkrat se zavemo, da stojimo na vrhu tega stolpa in graditi naprej je vedno lažje. Verjeti moramo vase. Naj vas vodijo dobre misli!”
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Od leve: Ježek Rudi, Rebeka Potočnik in Miška Frida (Arhiv Fridine Mišnice)

ZŠAM SLOVENSKA BISTRICA OBELEŽILO 60 LET DELOVANJA
V soboto, 24. januarja 2015, so zborovali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenska Bistrica. Društvo letos obeležuje 60 letnico delovanja.
Člani, tako avtomehaniki kot šoferji, delujejo izključno kot prostovoljci, njihovo delo pa je pretežno vezano na preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Še posebej lahko prostovoljce opazimo v cestnem prometu v začetku šolskega leta, ko skrbijo za varno pot učencev v šolo in domov. Letošnjega občnega zbora se je poleg lokalnih predstavnikov udeležil tudi Janko Veber, predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, sicer pa obrambni minister Republike Slovenije. Nov upravni odbor društva bo na prvi ustanovitveni seji izbral tudi novo vodstvo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

USTANAVLJAJO LIONS KLUB
V Slovenski Bistrici se zgledujejo po drugih: ustanovili so Lions klub, v katerega nameravajo vključiti zelo malo članov. Za predsednika ustanovitelji predlagajo Zvonimirja Lešnika, v njem pa naj bi delovali vplivni ljudje s področja javnega življenja in gospodarske elite. V Sloveniji so doslej ustanovili 47 klubov, v katerih je včlanjenih skoraj 1400 ljudi. Lionizem je resna in zanesljiva humanitarna in intelektualna svetovna linija, na svetu menda v teh klubih dela skoraj poldrugi milijon ljudi. V bistriški klub naj bi se včlanili Irena Majcen, Maja Krušič, Darinka Logar, Roman Stegne, Blaž Gregorič, Božo Juhart, Olga Kalan in drugi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

SELILI BODO KNJIGE
Ker je obnova bistriške knjižnice končana, bo knjižnica organizirala selitev knjig iz sedanjih prostorov v Kolodvorski ulici na Trg svobode. Knjižničarke so pred selitvijo inovativne. Predlagajo, da bralci v knjižnico pridejo po čimveč knjig, kaset, cedejev in revij in jih vrnejo šele po selitvi v obnovljene prostore. Vesele pa bodo tudi pomoči pri selitvi knjižničnega gradiva. Če so Bistričani pripravljeni pomagati, morajo poklicati knjižnico in obvestila jih bo o dnevu akcije. Ta naj bi bila konec januarja. Knjižnica potihem računa tudi na pomoč dijakov srednje šole, z njihovo pomočjo bo selitev minila, kot bi trenil.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Knjižnica (Arhiv KJV Slovenska Bistrica)

24. januar 1994
RAVŠ IN VUČINA
Za najboljšo športnico občine Slovenska Bistrica so izbrali atletinjo Lucijo Ravš, državno mladinsko reprezentantko v tekih na srednje proge, za najboljšega športnika pa četrtič zapored Petra Vučino, judoista Impola. Za najboljši športni kolektiv so razglasili Judo klub Impol, posebna priznanja so dobili svetovni veteranski prvak Marjan Štimec, športnik paraplegik Franc Pinter, nogometaši veteranske ekipe NK Pragersko in 29 obetavnih športnikov.
VIR: Bojan Sinič, Večer

SKLENILI SLAVJE
Več kot 30 različnih prireditev
Prebivalci bistrške občine so v spomin 41-letnice poslednjega boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih priredili več kot 30 kulturnih in športnih prireditev. Največ jih je bilo v občinskem središču, literarni večeri in športna tekmovanja pa tudi v krajevnih skupnostih in ozdih. Med najpomembnejšimi je bila slavnostna seja delegatov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, kjer so sprejeli glavne smernice letošnjega razvoja, na slovesnosti pa so podelili tudi družbena priznanja najzaslužnejšim občanom za delo v minulem obdobju. Plaketo občine Slovenska Bistrica je dobil Marcel Supe iz Oplotnice, plaketo Pohorskega bataljona Stane Červič-Samo, borec Pohorskega bataljona, nagrado Pohorskega bataljona Ferdo Šerbelj, kustos v ljubljanski narodni galeriji. Priznanja občine Slovenska Bistrica so dobili: Rudi Levart, Alojz Nikolič, Tomislav Jovanović, Drago Rojko, Vida Orthaber, Jožica Janežič, Erik Berčnik, Anton Šuc, Jože Krajnc in Jože Slaček.
VIR: (zk), Večer

24. januar 1974
SLOVENSKA BISTRICA – ŠOLA ZA STARŠE
Zveza prijateljev mladine v tej občini bo skupaj z delavsko univerzo organizirala v februarju šolo za starše. Šola bo vsebovala ciklus petih predavanj; vsa bodo posvečena vzgoji otroka. V primeru velikega zanimanja za to šolo, jih bo delavska univerza organizirala še v drugih krajih občine.
VIR: V. H., Večer

GRADNJA ZADRUŽNIH DOMOV
V kampanji gradnje zadružnih domov in povečanja lokalnega gospodarstva prednjači v okolju Slov. Bistrica novoizvoljeni KLO Šmartno na Pohorju
V kampanji gradnje zadružnih domov prednjači iniciativo in s pravilnim razumevanjem nalog in važnosti lokalnega gospodarstva novoizvoljeni odbor Šmartno na Pohorju. Šmarčani so bili v prvih vrstah za časa NOB, danes so z delom zopet prvi. V nedeljo, 18. t. m. je novoizvoljeni KLO zaprisegel in si je na prvi seji takoj zadal konkretne naloge. Na zboru volivcev je novoizvoljeni odbor predlagal postavitev čevljarske delavnice in kolarske delavnice ter kovačnice. Šmarčani so morali glede tega doslej 2 uri daleč v Slov. Bistrico. Sklep odbora je naletel na zboru volivcev na veliko odobravanje in so ga brez ugovora sprejeli. Po sprejetju sklepov je OLO zanje planiral še potreben kontingent. Prav tako so z velikim zanimanjem sledili referatu tov. Vodeba o potrebi gradnje zadružnih domov. Po obsežnem referatu, ko so jim bile prikazane vse naloge zadružništva, se je zavila živahna diskusija in so sklenili, da mora biti zadružni dom letos pod streho. Dom bodo gradili na bivšem župnišču, ki je sedaj pogorišče, a ima dobre kleti in temelje. Ker je na razpolago celo posestvo, bodo vodili posebno ekonomijo za vzgojo malih živali. Zanimivo je, da se ba sestanku niti ni odprla diskusija zaradi davkov kot je to običajno v nižjih in bogatejših predelih, nego so se lotili takoj reševanja konkretnih lokalnih nalog. Neki star možakar je izjavil: »Mi moramo računati na to, da postane Šmartno letoviščarski kraj in je zato potrebno, da gradimo.« Ker niso bili na sestanku navzoči vsi volivci, so predlagali, da naj se vrši še en sestanek, na katerega bodo prišli vsi. V Šmartnem se pripravlja tudi gradnja mladinskega doma. Pereče vprašanje na Šmartnem je pomanjkanje vode tudi vodovoda ni in tako je bila lani zaradi suše ovirana tudi gradnja šole. Komaj čakajo, da bi zasvetila električna luč in imajo pripravljenega že ogromno materiala. Potem bi bil seveda možen tudi vodovod. Ker je DES baie že stavil v program elektrifikacijo Šmartnega komaj čakajo, kdaj bodo začeli trasirat, kajti tudi OLO je stavil na razpolago ves gradbeni material za gradnjo transformatorjev. Prav potrebno bi bilo da Šmarčani uspejo v veliki želji, da dobe še letos električno pogonsko silo.
VIR: Š. L., Vestnik

ZIMA, MRAZ − SNEG PA NALETAVA
Zime, kakršna je letošnja, že dolgo ne pomnijo ljudje. Ponekod so zameti in snežni plazovi ustavili ves promet z vlaki in avtobusi. Snega je ponekod nametlo toliko, da je gledal v hišo skozi okna in da so se vrata komaj odpirala. Zima je zdaj prav takšna, kakor je bila v letih 1929-1930. Zjurtaj je še zmeraj metlo. Otroci niso mogli v šolo in so razredi ostali prazni. Izostal je avtobus Ptuj – Makole – Poljčane, izostali so peki, mlekarji ali pa prihajali z velikimi zamudami. Z večurnimi zamudami so prihajali sem vlaki z ljubljanske strani, manjše zamude pa so imeli tudi vlaki z mariborske strani. V dolinah nekako še gre, po gričih in holmih raztresena naselja pa se nahajajo v silnih zametih. V nevarnosti je tudi živina, ki prezeba ra zmrzuje v slabo opaženih hlevih.
VIR: Večernik

O PRAGERSKEMU NEUSOJENI TEKSTILNI TOVARNI
Prvi zapisi v časnikih o tekstilni tovarni na Pragerskem so hitro potihnili, leta 1937 pa je ta naložba spet postala aktualna. Zdelo se je celo, da je gradnja blizu. Januarja 1937 je Slovenski narod v naslovu napovedal »zadrugo tekstilnih delavcev« in nadaljeval: »Maribor, 24. januarja. Danes dopoldne se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor zadružne tekstilne industrije v Mariboru. Zbralo se je lepo število delavstva, trgovcev, uradnikov in drugih, ki so vsi prišli z željo, da bi se čimprej zgradila tovarna mariborskih tekstilnih delavcev, ki bo siromakom pripomogla do boljšega koščka kruha. Občni zbor je vodil neumorni delavski borec g. Kodrič, ki je orisal zamisel zadružne tekstilne tovarne in poročal, da je pripravljalni odbor izdelal zadružna pravila, izbral primeren prostor za gradnjo nove tovarne in navezal stike z domačimi trgovci in ostalo javnostjo. Za njim so govorili šolski upravitelj g. Velikonja s Pragerskega, g. Ogrinc, Furlan in Anton Lavrenčič, ki so vsi poudarjali, da je v zadružništvu rešitev delavstva.«
Sledilo je branje in sprejem pravilnika ter volitve. Izvoljen je bil naslednji upravni odbor: predsednik Rudolf Ogrinc, železniški uradnik v pokoju s Pragerskega, podpredsednik Franjo Kodrič, uradnik iz Košakov pri Mariboru, odborniki pa veletrgovec Ivan Grosek iz Maribora, trgovec Karel Jančič, Anton Lavrenčič, bančni uradnik v pokoju iz Maribora, delavec Ivan Mlinar in strojnik Franc Orač.
Podjetje s sedežem na Pragerskem in z imenom Jugoslovanska zadružna tekstilna industrija so 18. februarja 1937 vpisali v register Okrožnega trgovskega sodišča v Ljubljani. Podjetje naj bi zbiralo domači kapital ter z njim ustanavljalo tkalnice, predilnice, barvarne in apreture, proizvajalo tekstilno blago vseh vrst in ga prodajalo. Poslovni delež v podjetju je bil določen v višini 2.000 dinarjev.
Podjetja ni bilo, ostalo je pri »naj bi«.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 80-81

24. januar 1924
ODGOVORNI UREDNIK IZ SLOV. BISTRICE
Odgovorno uredništvo Cillier Zeitung je odložil vsled preselitve v Marrenberg nar. posi. Fr. Schauer. Novi odgovorni urednik je Hubert Kolletnig iz Slov. Bistrice
VIR: Jutro
