25. januar

Urško Smole iz Slovenske Bistrice, po poklicu profesorico zgodovine in sociologije, že od mladih nog spremlja veselje do ustvarjanja. Poizkusila je različne tehnike, na koncu pa se je odločila, da bo za izražanje svoje domišljije in ustvarjalnega navdiha izbrala kvačko. Zadnja leta izdeluje unikatna kvačkana oblačila in dodatke. “Mama je veliko pletla in tudi kvačkala, pravilne prijeme pa mi je pokazala mama od njene sodelavke. To je bila prava stara šola. Starejše kvačkarice so natančne, vse mora biti, kot se šika. Najbolj pomembno je, da delaš pravilno. Uporabljati moraš kvalitetne materiale, izdelek mora imeti najprej vrednost pri tebi, šele potem ga bodo cenili tudi drugi. Učila sem se tudi iz starih revij iz 70. let prejšnjega stoletja. Kvačkam že več kot 20 let, šele pred štirimi leti sem se odločila, da svoje delo pokažem tudi širši javnosti. Pomembno vlogo so odigrale prijateljice in sodelavke, ki so govorile, da je škoda, da to delam le za sebe. Vse stvari v življenju potrebujejo svoj čas, vse mora dozoreti,” razlaga Smoletova o odločitvi za resnejši pristop do kvačkanja unikatnih izdelkov.
Kvačkanje, ujeto na aluminij
Za izdelavo oblačil uporablja različne, predvsem naravne materiale. Barve in vzorce izbira po navdihu, odvisno od značaja oblačila, ki ga želi ustvariti. Gre za kakovostne, preverjene materiale – bombaž, volno, alpako, moher, glicer, ki so temu primerno tudi dragi. Še posebej ponosna je na aluminijaste stenske dekoracije s kvačkanimi motivi: “Poimenovala sem jih Kvačkanje, ujeto na aluminij. Ker sem doma v Slovenski Bistrici, ki je znana po predelavi aluminija, mi je ideja o združitvi aluminija in kvačkanih motivov predstavljala še poseben izziv. Najti sem morala pravo trdilo za bombažne kvadrate, pravo lepilo, pravo barvo in pravo obliko. Vse je bilo treba preizkusiti, saj ni nikogar, ki bi zadeve počel na takšen način. V projekt sem vključila tudi aluminijasto žico in folijo. Moje kvačkane izdelke označujejo aluminijaste ploščice z logotipom LU, katerega avtor je Zvone Potočnik, izdelali pa so jih v podjetju Alumat. Tudi sicer skušam razmišljati čim bolj lokalno. Tako načrtujem, da bi v kvačkani motiv vključila še pohorsko smreko. Izhajam iz tistega, kar imam, in ne iz tistega, česar nimam. Če hočeš tisto, česar nimaš, si vedno nesrečen. Tudi z materialom, ki mi ostane, delam spoštljivo, trudim se, da čim manj stvari zavržem.”
Izdeluje tudi za dobrodelne namene
S svojimi kreacijami je sodelovala na številnih kulturno-umetniških prireditvah, modnih revijah, festivalih in sejmih. Pred tremi leti se je prijavila na ustvarjalni natečaj revije Ona Ona 365, Za slovenske ženske. “Izdelala sem torbici s kvačkanimi motivi – torbi Lucia in Coccinelle. Prodali so ju na dražbi, denar pa namenili varnim hišam. Lani in predlani sem sodelovala v projektu Evrope Donne v podporo bolnicam z rakom dojk. Naredila sem brezrokavnik in kapice, kvačkane kvadrate smo obesili tudi na drevo v bistriškem parku. Za Natašo Bešter, ki vodi televizijski oddaji Štiri tačke in Za zdravje, kvačkam kapice. Nataša je v akciji za zapuščene živali s prodajo kapic zbirala denar za azile na Gorenjskem. Jeseni 2017 sem bila tudi gostja v oddaji Pika na i, v kateri sem predstavila svojo zgodbo kvačkanja,” predstavi še svoje dobrodelno udejstvovanje. Njeni izdelki, ki so na voljo tudi v Galeriji kreativnih v središču Maribora, ne nastajajo serijsko. Ustvarja v glavnem ponoči, sicer pa meni, da so ročna in nasploh fizična dela premalo cenjena. Jasno je tudi, da se samo z ustvarjanjem unikatnih kvačkanih izdelkov ne bi mogla preživljati, to dela za svoje zadovoljstvo.
Svoje znanje podaja mladim
Zaposlena je na OŠ Partizanska bolnišnica Jesen na Tinju, kjer opravlja delo učiteljice v podaljšanem bivanju. Na šoli vodi ročnodelski krožek, pri katerem mlade uči kvačkanja in drugih veščin ročnih del. V krožek, ki deluje v glavnem v zimskem času, je vključenih okoli 15 otrok. Kot še pravi, sposobnost in zanimanje otrok za ustvarjanje v zadnjem času neverjetno padata. “Otroci so motorično vedno slabši. Ročna dela so ne nazadnje tudi intelektualna in pomirjajo, pripisujejo jim veliko pozitivnih lastnosti. Vsak bi moral v sebi najti idejo in voljo za ustvarjanje, vsak ima v sebi kakšno sposobnost, žal pa nas tehnika vedno bolj poneumlja. Je pa res, da se je najlažje usesti za računalnik in možgane dati na off. Ustvarjanje ne sme biti obremenitev, to moraš razumeti kot raziskovanje svojih zmožnosti in talenta. Napolnijo te prave stvari, kot na primer narava in gledališče, ne pa bezljanje. Mnogi poskusijo in pustijo, nekaj otrok pa v krožku vztraja. Če bo vsaj enemu dekletu kvačkanje dalo toliko veselja, kot ga je meni, potem sem naredila vse, kar je možno,” še pravi Urška Smole. Dodaja, da je bilo, ko so pred dvema letoma naredili kvačkane okraske za novoletno jelko, veselje otrok nepopisno.

VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: “Vsak bi moral najti v sebi voljo in idejo za ustvarjanje (Andrej Petelinšek)