24. julij
Danes goduje KRISTINA
Ime Kristina je različica imena Kristijana, to pa je ženska oblika imena Kristijan, latinsko Christianus. Latinsko ime pa povezujejo z grško besedo χριστιαος (hristiános) v pomenu besede »kristjan«. Ime Kristina je lahko nastalo tudi z izpeljavo iz imena Kristus ali Kristofor, latinsko Christus, Christophorus, to je iz Krist- in manjšalne pripone -ina.
Ostale različice imena: Krista, Kristel, Kristin, Kristinca, Kristinka, Kristine, Kris, Kristi, Kristijana, Kristja, Kristka, Kristjana, Krsta, Krstana, Krstina, Stina.
24. julij 2021
POGAČAR NA OLIMPIJSKIH IGRAH BRONAST
24. julija 2021 je slovenski kolesar Tadej Pogačar na olimpijskih igrah v Tokiu na cestni dirki osvojil prvo kolajno za Slovenijo. Po 234 km trase od Tokia do dirkališča Fuji z natanko 4865 višinskimi metri je osvojil bron. Zlato kolajno je osvojil Ekvadorec Richard Carapaz, srebro pa je za nekaj centimetrov Pogačarju v sprintu speljal Belgijec Wout Van Aert.
Z OLIMPIJADE S SREBROM IN BRONOM
Vsi gasilci iz slovenjebistriške in oplotniške občine so na gasilski olimpijadi dosegli dobre rezultate. Sprejem za udeležence
Gasilske olimpijade, ki je bila med 17. in 24. julijem 2022 na športnem stadionu Kladivar v Celju, so se udeležile tudi tri ekipe prostovoljnih gasilskih društev (PGD) iz občine Slovenska Bistrica in ena iz občine Oplotnica. Čast prižgati olimpijski ogenj je pripadla Vladu Ačku iz PGD Šmartno na Pohorju, kar je temu gasilcu veliko pomenilo, je povedal. Olimpijski ogenj je prižgal skupaj z gasilko Lidijo Terbulec iz PGD Hajdoše. Na tekmovanju v skupini A, ki je bilo sestavljeno iz vaje z motorno brizgalno in štafetnega teka na 400 metrov, so člani PGD Tinje osvojili deveto mesto, člani PGD Oplotnica pa 22., kar so pripisali pomanjkanju sreče, kot so malce v šali dejali. Na tekmovanju v skupini B pa so v štafetnem teku člani PGD Kebelj osvojili tretje mesto, člani PGD Šmartno pa so bili drugi. Šmarčani so tako v svojo zbirko štirih zlatih in dveh bronastih medalj tokrat dodali srebrno. Vsa omenjena društva so že bila na olimpijadah, največkrat, sedemkrat, PGD Šmartno na Pohorju. Med člani PGD Videž sta v neolimpijski disciplini fire combat Boštjan Vehovar in Damijan Selinšek zmagala, Miha Selinšek in Luka Leskovar pa sta bila tretja. Gasilska zveza Slovenska Bistrica in Občina Slovenska Bistrica sta za vse štiri tekmovalne ekipe minulo nedeljo na stadionu pripravili sprejem, ki ga je častno pospremila Frajhajmska godba na pihala KUD Šmartno na Pohorju. Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je čestital gasilcem in dejal, da uspešno promovirajo domače kraje tudi po Evropi. Predsednik Gasilske zveze Slovenska Bistrica Franc Ačko je poudaril, da so dosegli velik uspeh: “Konkurenca je vedno večja, PGD Šmartno na Pohorju ima prednost, ker ima izkušnje. Uspešno so nas zastopale vse ekipe, na vse smo zelo ponosni.”
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Prihod častne čete gasilcev na slovenjebistriški stadion (Irena Brdnik)
KRAJEVNI IN FARNI PRAZNIK NA KEBLJU
V nedeljo, 24. julija 2016, so na Keblju slovesno obeležili krajevni in farni praznik. Praznovanje so začeli s sveto mašo in procesijo, po kulturnem programu pa so podelili grbe in zahvale KS Kebelj. Grbe KS Kebelj so prejeli Marinka Fridrih za dolgoletno uspešno vodenje cerkvenih korskih pevcev na Keblju, Ivica Juhart za dolgoletno delovanje v svetu KS Kebelj in Franjo Videčnik za uspešno vodenje Futsal kluba Kebelj. Zahvali KS Kebelj pa so letos podelili družbi Mineral d.d. Cezlak za donirano kamenje za izgradnjo podpornega zidu na Spodnjem Keblju ter Petru in Valentini Šajn za sofinanciranje izgradnje podpornega zidu na Spodnjem Keblju. Prireditev so zaključili z gasilsko veselico z ansambloma Poskočni muzikanti in Gadi.
VIR: Studio Bistrica
Foto: KS Kebelj
BENCIN NA ZAJETJU PITNE VODE
V Šikolah bencinska črpalka v neposredni bližini vodnega črpališča, ki ga upravlja bistriška komunala
Po besedah arheologov in podjetja Komunala Slovenska Bistrica bo v neposredni bližini črpališča pitne vode v Šikolah družba Engrotuš zgradila bencinski servis. Poslopje in druge objekte bodo zgradili menda še v tem letu, stali pa bodo v križišču cest Slovenska Bistrica-Ptuj-Rače-Šikole. Arheološka dela morajo končati do konca avgusta, kar pomeni, da bi servis lahko začeli graditi že septembra.
Zemljišče leži na območju kidričevske občine. Župan Jože Murko o gradnji ne ve mnogo, saj občinske uprave nihče ni seznanil z naložbo, kaj šele da bi investitor občino prosil za mnenje o gradnji. Murko opozarja, da bo črpalka na občutljivem naravnem območju, blizu je namreč pomembno črpališče pitne vode, ki ga upravlja bistriška Komunala, trenutno pa se z vodo oskrbujejo prebivalci bivše krajevne skupnosti Cirkovce, v kateri živi skoraj 3000 ljudi. Prav zaradi vodnega zajetja sta na cesti Ptuj-Kidričevo-Slovenska Bistrica omejitvi: v okolici zajetja kmetje ne smejo v zemljo spustiti niti kapljice gnojnice, prepovedana je tudi vožnja cistern z gorivi. Prav zavoljo tega je novica o gradnji bencinskega servisa toliko bolj osupljiva, meni Blaž Gregorič, direktor Komunale Slovenska Bistrica, ki pravi, da jih je investitor seznanil z gradnjo in Komunala je projekt izgradnje zavrnila, češ pitno vodo je treba zavarovati z vsemi možnimi sredstvi. Engrotuš naj bi pogoje izpolnil: zgradil naj bi lovilne posode, rezervoarji pa naj bi imeli dvojno dno.
To je razumljiva gradbena poteza. Kaj pa prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi po cesti? Kako bo Engrotuš interveniral, če se bo tik pred bencinsko črpalko razlila cisterna z bencinom? Ali bo zato Direkcija za ceste RS umaknila omejitvene prometne znake? Na cesti zunaj mesta Slovenska Bistrica proti Pragerskemu, Šikolam in Ptuju namreč stojita prometna znaka, ki opozarjata na prepoved vožnje vozil, ki vozijo nevarne snovi. Odgovor na to vprašanje smo iskali pri investitorju. V Tušu oziroma njegovi službi za stike z javnostmi so povedali: “Za izgradnjo bencinskega servisa smo že pridobili projektne pogoje, na podlagi katerih bomo izdelali konkreten izvedbeni projekt. V okviru izdelave projektno-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja nam je ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev, 50. člena zakona o graditvi objektov in 151. člena zakona o vodah izdalo informacijo o pogojih gradnje. Skladno z zakonodajo, ki ureja to področje, pa bomo pri izgradnji bencinskega servisa upoštevali vse najvišje varnostne ukrepe za preprečitev vsakega potencialnega onesnaženja okolja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Arheologi raziskujejo območje, na katerem namerava Engrotuš zgraditi novo bencinsko črpalko (Zdenko Kodrič)
KDO V DRŽAVNI ZBOR
Vsi kandidati za letošnje državnozborske volitve v občini Slovenska Bistrica še niso znani. Kandidatov niso izbrali v NSi, SMS in v tistih strankah, ki svojega sedeža nimajo v občini. Vodilna stranka SLS sicer javnosti še ni predstavila svojega kandidata, iz virov, blizu občinskega odbora SLS, pa potrjujejo Ivana Žagarja za kandidata za poslanca DZ iz občine Slovenska Bistrica. V LDS so svojega kandidata že predstavili, v volilni tekmi bo Saša Vidmar, občinski svetnik LDS. Tudi v stranki Zares – Nova politika so predstavili kandidata, kandidaturo je sprejel Božo Juhart Jakec. Tudi SD ima kandidata: Andreja Godca, občinskega svetnika SD. DeSUS je nagovoril nekdanjega direktorja Tovarne olje Gea Leopolda Turnška, ki je na kandidaturo pristal. V SDS pa stavijo na Jožefa Jerovška, ki bo zagotovo kandidiral in poskusil dobiti poslansko funkcijo še tretjič.
Pred osmimi leti je poslanski stol skoraj že zasedel Marjan Štimec, kandidat LDS. V bistriški občini je dobil največ glasov, vendar je zaradi izračunavanja strankinih glasov na ravni države izpadel iz poslanske tekme. Sicer pa so v državnem zboru doslej delali naslednji Bistričani: Jože Pučnik, Janko Predan, Dragan Černetič in Jožef Jerovšek, v državnem svetu pa Milan Ozimič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
S KATRCO V DREVO
V razbitinah je umrl 26-letni sopotnik, pri 24-letnem vozniku začetniku pa so policisti ugotovili prisotnost alkohola
Na lokalni cesti Slovenska Bistrica–Makole, na odseku Kočno ob Ložnici–Vrhole pri Laporju, se je zgodila smrtna prometna nesreča. Štiriindvajsetletnik (voznik začetnik) je s katrco vozil proti Vrholam. V ostrem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je vozilo začelo bočno drseti v desno na zelenico ob gozdu, kjer je treščilo v drevo. Šestindvajsetletni sopotnik Boris Murin iz vasi Modraže je ostal ukleščen v vozilu in je zaradi hudih ran na kraju nesreče umrl. Pri lažje ranjenem vozniku so policisti ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Zaradi obravnave prometne nesreče je bil promet preusmerjen na druge lokalne ceste v kraju Vrhole pri Laporju.
VIR: O. B., Slovenske novice
Umrl je trgovec IVAN BRATINA
Ivan Bratina se je rodil 19. novembra 1928 v Škofji vasi pri Celju očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Slokar.
Osnovno šolo je obiskoval v Ljubečni pri Celju, srednjo trgovsko šolo pa v Celju.
Prvo zaposlitev je dobil v Celju, kjer je delal do leta 1952.
Leta 1952 se je preselil v Slovensko Bistrico. Tukaj je prevzel mesto poslovodje v trgovini Živila pri trgovskem centru Metrop. Kasneje je bila to trgovina trgovskega podjetja Planika Slovenska Bistrica.
Trgovina, ob kateri je bil tudi manjši bife, se je nahajala na Trgu svobode 10. Bistričani so jo poimenovali kar »Pri Bratini«.
Upokojil se je leta 1991.
Poročen je bil z Antonijo, rojeno Rasteiger, njeni starši so bili žrtve povojnih pobojev. V zakonu se jima je rodila hči Leonora (Lea, učiteljica na Osnovni šoli Pohorskega odreda). Družina Rasteiger je imela pred 2. svetovno vojno v Slovenski Bistrici posestvo, dve mesnici (ena je bila na Zgornji Polskavi) in gostilno.
Ivan Bratina je umrl 24. julija 1993. Pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
MAISTROVI BORCI RAZVILI PRAPOR
V okviru praznovanja dneva vstaje je bila v domu kulture osrednja svečanost, ki so se je skupaj s predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij udeležili tudi številni preživeli Maistrovi borci.
Skupaj s proslavo dneva vstaje je bil tokrat osrednji dogodek razvitje prapora Maistrovih borcev, ki živio na območju bistriške občine. Prapor je razvil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Maks Peklar, medtem ko je predstavnik republiške zveze prostovoljcev za severno mejo dr. Pohar govoril o delovanju Maistrovih borcev v letih 1918— 1919 in pozneje v NOB.
Udeleženci so položili venec pred spomenik NOB, posebna delegacija pa je obiskala bojišče Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Nekdanji Maistrovi borci nesejo venec pred spomenik padlih borcev NOB (Večer)
PRED ZDRUŽITVIJO OBČIN LEŠJE, POLJČANE IN SLOVENSKA BISTRICA
Dosedanji občini Lešje in Poljčane imata nizko stopnjo gospodarske razvitosti • V občini Lešje odpade na prebivalca le okoli 19.713 dinarjev narodnega dohodka, v občini Poljčane pa 33.000 dinarjev • Zadosten vzrok, ki narekuje priključitev k občini Slovenska Bistrica
Letošnjo jesen se bodo predvidoma združile občine Črna in Ravne na Koroškem, Podvelka in Radlje v Dravski dolini, Šentilj in Košaki, Bistrica, Poljčane in del občine Lešje. Tako bo v mariborskem okraju od sedanjih 21 otalo le 13 ali 14 občin, ki bodo z izjemo Rač in Ruš vse večje zaključene ekonomske in teritorialne enote in ki bodo v stanju odigrati svojo družbeno in gospodarsko-politično vlogo komun. Te združitve narekujejo predvsem ekonomski razlogi.
• Če pogledamo predlog za priključitev občine Poljčane in Lešje k občini Slovenska Bistrica, vidimo da je za občino Lešje značilna nizka stopnja gospodarske razvitosti nekmetijskih panog in tudi slabo razvito kmetijstvo. Tako odpade na prebivalca le okoli 19.713 dinarjev narodnega dohodka, medtem ko znaša narodni dohodek v okrajnem merilu 158.500 dinarjev na prebivalca. Občina Lešje sodi v vrsto občin z najnižjim narodnim dohodkom na prebivalca. Tudi v kmetijstvu odpade na prebivalca le okoli 19.000 dinarjev blagovne proizvodnje, kar predstavlja najnižji znesek v okrajnem merilu. Zaradi nizke gospodarske razvitosti je občini potrebna letna proračunska dotacija v višini 10 milijonov din. Zaradi nizke stopnje gospodarske razvitosti in agrarne prenaseljenosti je razmeroma veliko preseljevanje in izseljevanje delovne sile v industrijska središča, zlasti v tovarno glinice in aluminija, kamor se vozi dnevno na delo okrog 70 oseb.
Občina Poljčane sodi po površini in po prebivalstvu med najmanjše v okraju ter šteje 5 tisoč 910 prebivalcev in obsega 5981 ha površine.
• Po prirodnih bogastvih so znane še neraziskane zaloge črnega in rjavega premoga ter zaloge apnenca. Občina je znana po visoki agrarni naseljenosti, saj odpade na kvadratni kilometer skupnih površin 101 prebivalec, kar je nekaj nad okrajnim povprečjem. Naravni prirastek prebivalstva je letno približno 100 oseb večji od možnosti zaposlitve. Večja navezanost občine z industrijskimi središči, zlasti z občino Slovenska Bistrica je razvidna tudi iz tega, da od skupnega aktivnega prebivalstva 2850 oseb odpade na aktivno nekmečko prebivalstvo 1730, medtem ko je v socialističnem sektorju zaposlenih le 500 ljudi. Precej prebivalstva je zaposlenega izven občine, saj se v smeri Maribora vozi po železnici dnevno 340 prebivalcev, v podjetjih na območju občine Slovenska Bistrica pa dela okoli 100 ljudi, ki se vozijo iz Poljčan. Občino Poljčane in Slovensko Bistrico druži tudi primerno komunikacijsko omrežje.
• Zaradi razmeroma visoke agrarne naseljenosti in slabe razvitosti nekmetijskih panog sodi občina Poljčane mad gospodarsko najmanj razvite v okraju. Tako odpade na enega prebivalca okoli 33.000 dinarjev narodnega dohodka. Temu primerna je tudi proračunska potrošnja, ki znaša na prebivalca letno 5 tisoč 400 dinarjev, medtem ko v občini Slovenska Bistrica presega 7.000 dinarjev na pebivalca.
Če torej opustimo vse druge razloge, vidimo, da sta že sama gospodarska nerazvitost in velikost občin Lešje in Polčane zadosten vzrok, ki narekuje priključitev k občini Slovenska Bistrica.
VIR: D, Večer
NACISTI PONOVNO ZAPIRAJO LJUDI, KI JIH NAMERAVAJO IZGNATI
Do konca maja so nacisti zaključili prvi val aretacij in se začeli pripravljati na zapiranje tistih ljudi, ki so jih nameravali izgnati. Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je poslal okrožnico svojim izpostavam, da je treba sestaviti popis takšnih, ki bi lahko organizirali odpor slovenskega prebivalstva proti ponemčevanju.
V okolici Pragerskega in Slovenske Bistrice so ponovno zapirali ljudi 24. julija 1941.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 397
OBUPNO STANJE NAŠIH CEST
Mnogo se je že pisalo o obupnem stanju naših cest. Omenjena je bila cesta iz Maribora do Slovenske Bistrice in slučaj nekih švedskih turistov. Da so se ti turisti pri Slov. Bistrici obrnili in izrazili, da niso prišli svojih voz uničevati na naše ceste pač ni edini slučaj. Tako se je pred nekaj dnevi namenil neki Nemec v Split. Objasnil mi je, da je pri njih izredno veliko zanimanje za naš Jadran. Prijatelji so mu pripovedovali o lepotah in milem podnebju naše Dalmacije, videl je razne revije, ter se končno odločil, da si vse to sam ogleda. Iz Niimberga je prispel Maribor, odkoder je nadaljeval proti Celju. Toda do Celja ni dospel, temveč se je, interesantno, tudi ravno pri Slov. Bistrici obrnil in prispel nazaj v Maribor. Dokaj sem bila presenečena. Ko je stal pred mano, ter dejal. »Hotel sem se pri vas odpočiti, toda vožnja bi me, kakor sem videl, izmučila bolj, kakor dvajset urno delo v mojem obratu.« Pač slaba propa ganda za naš tujski promet! Omembe vredno je tudi dejstvo, da me je opozoril na stvar, kateri se pač posveča vse premalo pažnje. Stvar je v tem. Pred letom se je uvedla vsled stalnih cestnih prometnih nesreč tudi pri nas cestna policijska kontrola, ki ustavlja a.itomobiliste, ter pregleduje šoferske legitimacije itd. Se pa na drugi strani ne zanima za konjske in podobne vprege, katere vozijo pač po čisto poljubni strani, njih vozniki pa lepo spe na vozovih. Tako se neredko pripeti, da se takšen speči voznik v zadnjem hipu, ko se že seveda dalje časa signalizira, prepelje na drugo stran. Pri takšnih prilikah pride najlažje do nesreče. In kdo bo kriv? Sigurno avtomobilist! Torej več pozornosti tudi voznikom, ki bi se naj v takih slučajih kaznovali s primerno globo, pa bo red na cesti in seve da tudi manj nesreč.
VIR: pk., Jutro
Rodil se je učitelj in ljubiteljski dendrolog BRANKO SORČNIK
Branko Sorčnik se je rodil 24. julija 1920 v hiši na sedanjem Trg svobode v Slovenski Bistrici.
Po poklicu je bil učitelj matematike. Najprej je poučeval je na osnovni šoli v Slovenski Bistrici, kasneje pa na nekdanji Poklicni šoli Slovenska Bistrica, kjer bil tudi ravnatelj.
Na svojem vrtu je oblikoval nasad z različnimi vrstami dreves in grmovnic. Vrt predstavlja izjemno dendrološko zbirko različnih (okrog 87) drevesnih in (okrog 110) grmovnih vrst, ki jih je Branko Sorčnik v daljšem časovnem obdobju (okrog leta 1950 pa vse do leta 1990) zasadil v svojem vrtu, velikem cca 0,25 ha. V vrtu tako rastejo kriptomerija, platana, gledičija, oreškar, rdeča bukev, metasekvoja, rdeči javor in druge vrste.
Občina Slovenska Bistrica je z odlokom v Uradnem listu RS, št. 23/2103 z dne 18. 3. 2013 vrt razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena za občino Slovenska Bistrica.
Branko Sorčnik je umrl 6. septembra 2011 v Ljubljani, pokopan je v družinski grobnici na slovenjebistriškem pokopališču.
VIR: biografski-sb.si
PREMIRANJE KONJ NA SPODNJI POLSKAVI
Rejci so na gmajno prignali več kot sto kobil in žrebic, nad okrašenim vhodom se je ob avstrijski in štajerski zastavi bohotil napis »Gott segne und schütze die Pferdezucht!« (Bog blagoslovi in varuj konje), denar za premije so prispevali vitez Alfred Rossmanit iz Radvanja, posestnik, strokovnjak za konje ter organizator dirk v Mariboru in Ljutomeru, slovenskobistriški grof Ferdinand Attems, občina Spodnja Polskava ter domači zadrugi, konjerejska in mlekarska. Komisija, ki je ocenila živali, je pohvalila napredek te panoge in obdarovala kar 59 konjerejcev. Deželno darilo 1700 kron je dobil kmet Jožef Puhfink s Spodnje Polskave.
»Obžalovati pa moramo, da so bila ostala darila tako majhna. Drugod daje država in razni javni zastopi večje vsote za podporo živinoreje. Okrajna zastopa Maribor in Konjice ter bivši slovenjebistriški pa seveda nimajo denarja za pospeševanje domače konjereje. Posilinemci, ki imajo tam prvo besedo, nočejo, da bi se našemu kmetu boljše godilo.«
VIR: Slovenski gospodar
