25. oktober
Danes goduje DARJA
Ime Darja eni terminologi povezujejo kot skrajšano obliko ruskega imena Dorofeja, oziroma slovenskega imena Doroteja. Drugi raziskovalci imen pa ga razlagajo kot možno izpeljavo iz imena Darija, ki je ženska oblika imena Darij.
Ostale različice imena: Darjana, Darjanka, Darjenka.
25. oktober
ZADNJI VOJAKI JLA ZAPUSTIJO OZEMLJE SLOVENIJE
Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.
25. oktober 2022
JAVNO OPAZOVANJE DELNEGA SONČEVEGA MRKA PRED SŠSB
V torek, 25. oktobra 2022, so v okviru astronomskega krožka ob športnem igrišču naše srednje šole izpeljali javno opazovanje delnega Sončevega mrka. Udeleženke in udeleženci dogodka so lahko pojav opazovali na tri načine: prosto s posebnimi zaščitnimi očali za varno opazovanje Sonca, s projekcijo skozi teleskop na belo podlago in fotografsko, saj so v primarno gorišče šolskega teleskopa Celestron 8i namestili fotoaparat Nikon D90.
Ob pričetku mrka ob 11.18 je bilo oblačno, vremenska napoved pa je nakazovala, da se bodo oblaki nad Slovensko Bistrico začeli redčiti. Približno po petnajstih minutah so se oblaki toliko razkrojili, da so lahko postavili prvi teleskop, ki so ga usmerili proti Soncu. Na teleskop so namestili poseben filter za opazovanje Sonca, ki prepušča približno 0,1 % svetlobe. Druga skupina opazovalk in opazovalcev je skozi zaščitna očala že opazila delno odščipnjeno Sonce. Prvi uspešen posnetek skozi teleskop je nastal ob 11.53. Čeprav so še zrli skozi oblačno kopreno, so že lahko opazili skupine Sončevih peg in ob podrobnem pogledu tudi nazobčani rob Lune, ki kaže na njeno razgibano površje. Med vse boljšimi opazovalnimi pogoji je izkušena astronomka Nataša Petelin že uspela prikazati projekcijo mrka skozi teleskop. Pri tem gre za metodo, ko svetlobo, ki vstopi skozi objektiv teleskopa, skozi okular projiciramo na večjo belo površino. To je varen način opazovanja, ki omogoča ogled pojava več opazovalcem hkrati.
Nekaj minut pred največjim zakritjem ob 11.20 so ob 11.16 napravili detajlno fotografijo mrka. Luna je zakrivala 36 odstotkov Sončeve ploskve. Takrat so lahko našteli večje število Sončevih peg in si podrobno ogledali Lunin relief. Med počasnim umikanjem Lune so se na
nebu ponovno pričeli tvoriti oblaki, tako da so do konca pojava ob 13.24, ko se je Luna od Sonca dokončno odcepila, le še nekajkrat uspešno zrli v nebo.
Poslovili so se z zavedanjem, da smo bili priča veličastnemu in redkemu pojavu, ki ga bo mogoče kot popolni Sončev mrk v Slovenski Bistrici videti šele leta 2081, kot delni pa sicer že 29. marca 2025, le da se bo takrat Luna Sonca samo dotaknila.
VIR: Mag. Marko Žigart, Informator
FOTO: mag. Marko Žigart
AKADEMIJA OB 60. OBLETNICI NK BISTRICA
Nogometni klub Kety Emmi Bistrica letos praznuje 60. obletnico delovanja. Častitljivo obletnico so obeležili v četrtek, 25. oktobra, s slavnostno akademijo v športni dvorani Bistrica. Dr. Vito Martinčič, predsednik NK Kety Emmi Bistrica, je na prireditvi poudaril, da so ponosni na zgodovino svojega kluba. Po njegovih besedah je cilj kluba dolgoročno igranje v drugi slovenski nogometni ligi, temu primerno so zastavili tudi načrte. Na akademiji so se predstavili igralci nogometnih krožkov, sledil je tudi svečani mimohod vseh selekcij in članske ekipe, ki v tej sezoni uspešno tekmuje v tretji slovenski ligi sever.
Prireditve so se udeležili številni gostje, med njimi Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, mag. Stanko Glažar, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Bojan Ban, poslovni direktor NK Maribor, in nogometaš Maribora Martin Milec. Na prireditvi so podelili tudi nagrade in priznanja zaslužnim članom kluba in donatorjem ter sponzorjem.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
V VOŠNJAKOVI KLETI LITERARNI VEČER Z NAPITNICAMI
Ker je zadnja leta svojega življenja preživel na posestvu v Visolah pri Slovenski Bistrici, tam pa je imel tudi vinograd in klet, je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica odprl še zadnjo tančico Vošnjakove dejavnosti. Vino in kletarstvo. Leta 1873 je izpod Vošnjakovega peresa nastala namreč knjiga Umno kletarstvo, slovenskim vinorejcem v poduk.
Literarni večer z napitnicami je bila tema dogodka, ki ga je režijsko mojstrsko zaokrožila Jožica Repnik, prav tako doma z Visol. Z napitnicami so obokano klet napolnjevali glasovi Vaberških fantov in Okteta Arion.
Na literarnem večeru so obiskovalci prisluhnili vsebini knjig Umno kletarstvo, avtorja dr. Josipa Vošnjaka, in Nove kuharske bukve, ki jih je leta 1850 prevedel iz nemščine slovenski duhovnik, prevajalec in nabožni pisatelj Andrej Zamejic.
O Novih kuharskih bukvah je spregovoril tudi zgodovinar Viljem Gombač.
Obiskovalci so do kleti prišli peš z Zgornje Bistrice, za pohodniško malico je poskrbel Aktiv kmečkih žena Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
30 LET ATLETSKEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA, SLOVO MIRANA VODOVNIKA
Atletsko društvo Slovenska Bistrica letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Častitljiv jubilej so obeležili v petek, 25. oktobra, v prostorih bistriškega gradu. Na osrednji slovesnosti je svojo kariero tudi uradno sklenil olimpijec Miran Vodovnik. Izjemno uspešno športno pot državnega rekorderja v suvanju krogle je povzel njegov dolgoletni trener Marjan Štimec. Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar je ob tej priložnosti Oplotničanu izročil posebno darilo in hkrati za dosežene uspehe v tej sezoni čestital štirim mladim atletinjam, Tini Bozič, Lari Gril, Staši Trajkovič in Saši Babšek. Goste je pozdravil predsednik Atletskega društva Slovenska Bistrica Drago Trajkovič, nekaj več o številnih dosežkih bistriških atletinj in atletov v 30-letni zgodovini društva pa sta povedala trenerja Lado Mesarič in Boštjan Fridrih.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
KOMEMORACIJA PRI SPOMENIKU NEZNANIH JUNAKOV
Pri spomeniku neznanih junakov iz časov NOB na pokopališču v Slovenski Bistrici je letos komemoracijo pripravila 2. Osnovna šola Slovenska Bistrica.
V petek, 25. oktobra, so v kratkem programu nastopili učenci in učenke šole ter ljubiteljski pesnik, Bistričan Janko Potočnik.
Žalne slovesnosti se je udeležil tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tomaž Ajd
BOKS
Boksarski klub Slovenska Bistrica je danes z mednarodno revijo proslavil dva dogodka: 20-letnico obstoja kluba in postavitev ringa v bistriški dvorani borilnih športov. Na reviji v novi športni dvorani je v ring stopilo sedem parov boksarjev in boksark iz Slovenije, Hrvaške in BiH. “Gledalci so videli nekaj zanimivih in kakovostnih dvobojev. Najboljši boks sta prikazala Matic Samastur in Kenan Mehmedović, Gregor Lovišček je bil izbran za najboljšega boksarja revije, najmlajši zmagovalec je bil Djerdjej Ljoti, najboljši tuji boksar pa Jurej Vuk,” je po reviji povedal Bojan Fajs, predsednik BK Slovenska Bistrica.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
25. oktober 1991
ODPRTJE STALNE RAZSTAVE “DELO IN ŽIVLJENJE JOŽETA TOMAŽIČA”
25. oktobra 1991 so v prostorih bistriškega gradu odprli stalno razstavo »Delo in življenje Jožeta Tomažiča«, oz. kot jo na kratko imenujejo »Tomažičeva soba«.
Na razstavi spoznamo delo in življenje znanega pravljičarja, pisatelja, gledališčnika, režiserja in pripovedovalca Jožeta Tomažiča s Tinja na Pohorju. Ob izbranih knjigah in fotografijah so na ogled tudi njegova redka slikarska dela in ilustracije Jožeta Beraneka, ki jih je ta narisal za njegove knjige.
VIR: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
FOTO: Z odprtja razstave (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
RAZSTAVE V OKVIRU BISTRIŠKEGA TEDNA
Do petka si bodo obiskovalci v okviru Bistriškega tedna v grajski kleti še lahko ogledali razstavo lova in ribolova, ves teden pa je v salonu gradu za ljubitelje odprta razstava del likovnikov z motivi iz Slovenske Bistrice. Včeraj so odprli tudi gobarsko razstavo, gostinci pa bodo danes in jutri s pogrinjki pokazali, kaj znajo.
VIR IN FOTO: D. Gjerkeš, Večer
TEKMOVALO 17 BRIGAD
V tovarni impol je 17 brigad s tekmovanjem in novimi delovnimi uspehi odgovorilo klevetam radia budimpešta
Ko je bila v Poljčanah okrajna partijska konferenca, je tekmovalo v tovarni “Impol” v Slov. Bistrici 17 brigad za večjo storilnost dela, med njimi 5 mladinskih in ena ženska. Tekmovali so v žičnem in pločevinastem obratu ter v livnici. Sklep o tekmovanju je bil soglasno sprejet na sindikalnem sestanku kjer so sklenili, da bodo s tekmovanjem in novimi uspehi najbolje odgovorili radiu Budimpešta, ki je sporočil, da delavstvo tovarne “Impol” stavka.
Že v prvih jutranjih urah se je pričela ostra borba. Ženska brigada apreture se zjutraj ni takoj znašla, toda ob 14. uri brigadirke kar niso hotele zapustiti delovnega mesta. Pri zidarjih ni bilo ničesar drugega slišati kot: malto, opeko, malto, opeko! V sedmih urah so opravili, za kar bi sicer potrebovali tri dni. Franc Stramšek, ki je delal osem ur v nočni izmeni, je kar nadaljeval z delom in je v osemurnem tekmovanju dosegel kljub temu svojo najvišjo normo.
Po končanem tekmovanju so bili razglašeni rezultati. Najboljša je bila Bučarjeva brigada s 313%, nato slede Goričanova z 292%, Vrhovnikova z 262%, Rebernakova z 254% in karlinova z 224 odst. Tudi ekonomija je tekmovala. Tri brigade so se pomerile med seboj in nakopale v osmih urah 15.000 kilogramov krompirja.
Po tekmovanju je kolektiv poslal pozdravne resolucije CK KPS in ministru Leskošku, kjer obljubljajo med drugim da se bodo dnevno borili za večjo storilnost dela.
Bolje delovni kolektiv tovarne “Impol” ne bi mogel odgovoriti klevetnikom. “Naši dokazi,” pravijo delavci, “so dejstva in uspehi našega dela
VIR: Š. L., Vestnik
Rodil se je duhovnik in častni dekan JANEZ OSVALD
Janez Osvald se je rodil 25. oktobra 1940 v vasi Lomanoše v občini Gornja Radgona. V kmečki družini z dvanajstimi otroki je bil tretji po vrsti. V družini so bili zelo verni in so redno hodili k maši, družina je imela tudi več sorodnikov duhovnikov. Za duhovniški poklic se je odločil tudi njegov starejši brat Anton (1939–2021). Kot redovnik, pater Jože Osvald, je deloval v minoritskem samostanu na Ptuju.
Po končani osnovni šoli v Gornji Radgoni (takrat je bila to nižja gimnazija), je bil Janez Osvald dve leti dijak višje gimnazije v Murski Soboti. Od tam se je prešolal na semenišče v Đakovu (Hrvaška), kjer je uspešno maturiral. V duhovnika je bil posvečen 29. julija 1966 v Mariboru. Najprej je 25 let služboval v Skopsko-prizrenski škofiji, ki je obsegala območje Kosova in Makedonije. Deloval je kot spiritual v Dijaškem semenišču v Skopju in kot duhovnik v več kot 12-ih tamkajšnjih župnijah.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil julija 1991 razporejen v župnijo Laporje, kjer je se je takoj lotil obnove tamkajšnje cerkve sv. Filipa in Jakoba in Slomškovega doma. Kmalu po prihodu v Laporje je v bližini cerkve našel tudi zasut krstni kamen, ki naj bi bil star okrog 800 let in je sedaj postavljen v cerkvi.
Imenovan je bil za častnega dekana.
Leta 2015 je zbolel za Parkinsonovo boleznijo in se leta 2021 upokojil. Zadnje leto je preživel v Domu starostnikov sv. Agate v Lenartu v Slovenskih Goricah.
Janez Osvald je umrl 19. decembra 2022 v Lenartu v Slovenskih Goricah, pokopali so ga 27. decembra 2022 na laporskem pokopališču.
VIR: biografski-sb.si
V PRVEM RAZREDU POUK V SLOVENŠČINI, NATO V NEMŠČINI IN DVOJEZIČEN
Spodnjepolskavska šola je delovala v nemškem okolju, zato je bilo pomembno tudi jezikovno vprašanje. Dokumenti potrjujejo, da je bil na šoli do šolskega leta 1884/1885 učni jezik slovenščina in uradni do šolskega leta 1916/1917 nemščina. V nemščini so do tega leta pisali tudi šolsko kroniko in zapisnike, od tega leta pa so uradovali v slovenščini. Razredni katalogi so bili od leta 1885 dvojezični. Od 25. oktobra 1885 so imeli otroci v prvem razredu pouk v slovenščini, od drugega razreda je bila nemščina učni predmet, v petem letu šolanja pa je bil pouk dvojezičen. Pri vseh predmetih so uporabljali slovenske učne knjige, le pri nemščini nemška berila.
VIR: MIrko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 210
25. oktober 1717
ATTEMS KUPI BISTRIŠKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO IN GRAD
Grof Ignac Marija Attems si je že leta 1710 pridobil v Bistrici Graslov stolp z njegovim imenjem.
25. oktobra 1717 je Ignac Marija Attems kupil od Wildensteina tudi bistriško zemljiško gospostvo in grad, veliko za 240 imenjskih funtov, za 78.472 goldinarjev. S 57.000 goldinarji je prodajalec poravnal dolgove svoje pokojne žene in njenih prednikov.
V 18. stoletju so bili lastniki bistriškega zemljiškega gospostva naslednji Attemsi: Ignac Marija I. do 1732, Franc Dizma do 1750, Ignac Marija II. do 1762 in Ferdinand Marija do 1820. V državi so s svojimi sorodniki zavzemali zelo visoke položaje. Njihova zemljiška gospostva so bila tudi Podčetrtek, Brežice, Vurberk, Dornava, Štatenberg, Brestanica. V bistriškem gradu so se mudili le priložnostno.
V gospostvu so imeli velik pomen upravniki. V celem stoletju se jih je zamenjalo vsaj 24. Najdlje, 22 let, je služboval Janez Gašpar Vobič.
Grajskih pisarjev je bilo moč najti le 7. Tudi oni niso vztrajali v službi več kot 6 let.
Bistriški grad je bil sedež navadnega in tudi visokega sodišča. Zato je bil upravnikom v pomoč poleg pisarja tudi posebni sodni sluga ali hlapec pravde. V posebni zgradbi je bila ječa.
V gradu je bilo na delu mnogo osebja, tako hlapci, med njimi »gospod« hlapec, dekle, nadzornik straže s stražarji, tekači, ključarke, gospodinje, konjušniki, kočijaži, konjederci, kolarji, kovači, mlinarji, mlekarice, opekarji, perice, sobarice, sodarji, tkalec, vrtnarji, ribiči in
lovci. Rodbina Just je kar več rodov, od 1729–86 služila v gradu.
Z mestom je grad bil večkrat v sporu, tako zaradi poseganja meščanov v grajske gozdove, leta 1759 zaradi mitnice in leta 1775 zaradi mej pomirja.
VIR: Koropec, Jože: Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 77–78
