2. november
Danes goduje DUŠAN
Ime Dušan je slovanskega izvora. Razlagajo ga kot izpeljanko iz besede duša s prvotnim pomenom »dihanje, življenjska sila«. Najpšogostejši je pri Srbih, pa tudi pri Slovencih in Slovakih.
Moške oblike imena: Duško, Dušomir.
Ženske oblike imena: Dušana, Dušanka, Duška, Duša (ime).
2. november
MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NEKAZNOVANJU KAZNIVIH DEJANJ ZOPER NOVINARJE/KE
Generalna skupščina Združenih narodov je 2. november razglasila za “Mednarodni dan za odpravo nekaznovanja za zločine zoper novinarje”. Resolucija države članice poziva, naj sprejmejo natančne ukrepe za boj proti sedanji kulturi nekaznovanosti kaznivih dejanj zoper novinarje/ke. Datum je bil izbran v spomin na atentat dveh francoskih novinarjev v Maliju 2. novembra 2013.
TRAKTORIST PREVOZIL MOPEDISTKO
Na lokalni cesti med naseljem Stanovsko in Spodnjo Brežnico se je v ponedeljek zgodila nesreča, za posledicami katere je umrla 69-letna voznica mopeda. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, je 23-letni moški okoli 15.45 vozil kmetijski traktor, h kateremu je imel priklopljeno balirko. Ko je zunaj Stanovskega pripeljal do dolgega in nepreglednega desnega zavoja, kjer vozišče poteka po blagem klancu navzdol, pri srečevanju z drugim vozilom na svoji levi strani ni pustil zadostne bočne razdalje.
Ko je nasproti pripeljala 69-letna voznica neregistriranega mopeda, traktorist ob srečevanju ni zmanjšal hitrosti ali se ustavil, pač pa je z desnimi kolesi zapeljal v desno, čez rob vozišča na travnato brežino, nato pa v levo, nazaj na vozišče. V času srečevanja je motoristka izgubila nadzor nad vozilom in padla na vozišče, kjer jo je traktorist z zadnjima kolesoma traktorskega priključka prevozil. V nesreči se je ženska, ki ni imela vozniškega dovoljenja in ni uporabljala čelade, tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. Na podravskih cestah je letos v 14 prometnih nesrečah umrlo že 15 ljudi, medtem ko jih v enakem obdobju lani v devetih nesrečah umrlo devet.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Policisti bodo po prejemu vseh analiz traktorista kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu (Saša Bizjak)
SLOVENSKOBISTRIŠKO NEKOČ IN DANES
V krajevni skupnosti Impol so na ogled različni izdelki
Krajevna skupnost Impol in Društvo upokojencev Slovenska Bistrica sta pretekli konec tedna v prostorih krajevne skupnosti v Tirgotu odprla razstavo z naslovom Slovenskobistriško nekoč in danes. Na razstavi so na ogled slike, fotografije, ročna dela in drugi izdelki. Slikarska dela razstavljajo Štefka Jesenek – Šeša, Zvonimira Male, Nina Pufič, Stanka Reis in Jožica Tomazini. Fotografirali so Jani Bradan, Verena Cehtl, Boris Jurak, Vida Lipoglav in Marija Peršuh. Ročna dela so prispevali Marija Ačko, Elza Alpinc, Martina Bratuša, Verena Cehtl, Jožica Čakič, Štefka Hajdnik, Jožica Horvat, Matilda Kmetec, Angelca Novačan, Elza Podpečan, Magda Turk in Milka Vernik, druge izdelke pa Stanka Janžič, Franc Obrovnik, Vikica Grubelnik in Vili Kverh.
V uradnem delu, pred samim odprtjem, je o pomenu Josipa Vošnjaka in razstavi spregovorila Jožica Repnik. V kulturnem delu programa, ki ga je povezovala Tatjana Pufič, pa so nastopili učenci Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Razstavo, ki je na ogled še do tega petka, sta odprla Gabrijel Cintauer, predsednik Društva upokojencev Slovenska Bistrica, in Dušan Leskovar, predsednik sveta krajevne skupnosti Impol.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Slike, vezenine … so na ogled še do jutri (Tjaša Korošec)
GASILSKA VAJA NA ODLAGALIŠČU IN ZBIRNEM CENTRU PRAGERSKO
Oktober, letošnji mesec požarne varnosti, je bil namenjen preventivnemu osveščanju ljudi na področju požarne varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pod temo Delujmo preventivno.
Za zaključek meseca požarne varnosti je občinsko gasilsko poveljstvo Občine Slovenska Bistrica, v sredo, 2. novembra, izvedlo generalno taktično gasilsko vajo na odlagališču in zbirnem centru Pragersko.
Na vaji so sodelovala vsa gasilska društva iz Slovenske Bistrice.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Brglez
DANES BODO ODPRLI POŠTO
Danes bodo v Slovenski Bistrici odprli prenovljeno pošto. Pošta je sodobna in funkcionalna, prenovljeni prostori merijo 653 kvadratnih metrov površine. Uporabnikom poštnih storitev bodo na voljo štiri sodobno opremljena okenca ter 143 poštnih predalov. V prihodnjem letu bodo odprli še posebno bančno okence Poštne banke Slovenije, kjer bodo Bistričani lahko opravili tudi zahtevnejše bančne storitve. Na pošti bo 22 zaposlenih, od tega 14 pismonoš. V nove prostore pošte bodo neovirano vstopili invalidi na vozičkih.
Naložba je vredna dobrih 88 milijonov tolarjev. Pošta v Slovenski Bistrici pokriva območje z 4069 gospodinjstvi, 2885 gospodinjstev pismonoše obiščejo šestkrat tedensko, medtem ko ima 1184 gospodinjstev dostavo petkrat na teden.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Pošta Slovenska Bistrica (OC)
V MAKOLAH NASTAJA NOV KULTURNI DOM − NAJVEČJA ŽELJA JE KINO
Kulturni dom, ki so ga začeli avgusta graditi v Makolah je že dobil zidove. Krajani zbirajo denar zanj s samoprispevkom, ker pa ga zagotovo ne bodo zbrali dovolj, pri delu še pomogajo s prostovoljnimi akcijami.
Vsi skupaj najbolj željno pričakujejo novo dvorano za 250 ljudi, saj bodo tako končno spet dobili kino, ki ga najbolj pogrešajo. Streho nad glavo bodo dobila tudi društva in prizadevni kud Anice Černejeve, v okviru katerega delujejo dramske sekcije, pevski zbor in folklora. Ker obnovljeni Štatenberg ni daleč, vidijo v bodoči dvorani še dodatno možnost za oživitev kraja.
Nova stavba nastaja na temeljih starega gasilskega doma pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in domačini si ta hip najbolj želijo, da bi jo pred zimo spravili pod streho.
VIR: (zr), Večer
FOTO: Dragan Grašič
SODELOVANJE MED SLOVENSKO BISTRICO IN MARIBOROM
Medobčinsko srečanje
Na osnovi usmeritev dela vodstva skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica ter dogovora z mariborskim političnim vodstvom so se v prostorih TOZD grdbeništvo Granit v Slovenski Bistrici sestali predstavniki obeh občin. Prisotni so govorili predvsem o skupnih interesih in problemih na področju gospodarstva, gradbeništva, gozdarstva in lesne industrije, kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine, šolstva, bančništva, zdravstva, kulture in drugih družbenih dejavnosti.
V razgovoru so gostitelji ugotovili, da kar 25 odstotkov zaposlenih v Slovenski Bistrici dela v delovnih organizacijah, ki imajo sedež v Mariboru, 40 odstotkov pa v organizacijah, ki so po SOZD vezane na Maribor. Prav zato je še toliko bolj pereče vprašanje v nekaterih organizacijah, ki svojim delavcem v dislociranih obratih ne omogočajo normalnih razmer dela, npr. Ferromoto in Kristal. Velike težave, ki pestijo Slovensko Bistrico, so tudi v neprimernih kadrih, saj so po zaposlenih z visokošolsko izobrazbo na predzadnjem mestu v Sloveniji. Seveda pa jim pri tem Maribor ne more dosti pomagati, saj tudi tu ni dovolj kadrov z visoko šolo.
V občini Slovenska Bistrica je osemnajst dislociranih obratov, pri tem pa so delovne organizacije iz Maribora bolj slabo zastopane. Bistričani so samoklritično ugotovili, da so nekaterih neuspelih poskusov zainteresirati mariborska podjetja za to področje, krivi sami, da pa tudi delovne organizacije ne kažejo prevelikega interesa.
VIR IN FOTO: A. M., Večer
ŽARE TALCEV PRIPELJALI NA PRAGERSKO
Ko so po vojni urejali pokopališče v Gradcu, si je vodja jugoslovanske vojaške misije na Dunaju Vladimir Vodopivec šel dela ogledat. V enem od poslopij na pokopališču je našel še nepokopane žare slovenskih talcev in izposloval dovoljenje, da lahko posmrtne ostanke teh žrtev vrnejo v Slovenijo. V drugi polovici oktobra 1946 so 254 žar prepeljali v Maribor, čez nekaj dni pa v kraje, od koder so bili talci doma. V pragersko osnovno šolo so žare šestih talcev pripeljali v soboto, 2. novembra 1946, in jih naslednji dan odnesli v kapelo na pokopališču na Spodnji Polskavi. Žare s pepelom talcev s Pragerskega stojijo od leta 1978 v zidu za spomenikom NOB pri šoli. Pet jih je, šesto, žaro Franca Bizjaka, so njegovi sorodniki prenesli na začetku osemdesetih let v družinsko grobnico v Rogatec.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 107
POLJČANE – V ZNAMENJU NOŽA IN KOLA
Pred dnevi sta se spet pripetila v makolski fari dva obžalovanja vredna dogodka, ki sta končala s krvjo. Pri posestniku Jožefu Brumcu v Savinskem so se zbrali fantje, da pokusijo mošt. Med drugim so bili tam Kosirnik Jakob iz Majšperga, Unuk Rok in Frideršek iz Ptujske gore. Vino jim je kmalu stopilo v glavo, in kar naenkrat je bil prepir tu. Najprej je začel razgrajati Kosirnik, ki so ga pa kar vrgli iz hiše. Za tem je zavihtel nož 24-letni Rok in dregnil z njim Fridefška v ramo in nato, ko sta bila na tleh, še v čelo, dokler ni ta nezavesten v mlaki krvi obležal. Ostali so Friderška nato za silo obvezali in ga spravili domov. Za svoje sirovo početje bo Rok odgovarjal sodišču.
— Nekaj dni kasneje je izzval alkohol pretep v Dežnem pri Makolah. Trijevinjeni fantje, Godec Ciril iz Dežnega, Krneža Anton od S v. Ane in Mesarič Štefan iz Hrastovca, so se krog 22. ure zglasili pri posestniku Ivanu Šoštarju, misleč, da je tam neki Planinšek. »Motorevček ven«, (tako so pravili namreč Planinšku) so zakričali. Ko je prišel Šoštar iz hiše, da jim pojasni, da Planinška ni pri njem, so planili kot besni nanj in ga s koli pobili na tla. Obležal je nezavesten pred hišo. Le s težavo ga je potem, onemoglega, spravila žena v hišo. Fantje so se od tukajšnjih orožnikov zaslišani izgovarjali s pijanostjo. Tudi ta zadeva pride pred sodišče.
VIR: Mariborski večernik Jutra
ZADNJA POT MSGR. DR. JEROVŠKA
Danes popoldne se je razvil izpred Cirilove tiskarne, kjer je ob krsti spregovoril pokojniku v slovo dr. Anton Korošec, pogrebni sprevod njenega ravnatelja dr. Jerovška čez Glavni trg, državni most in Kralja Petra trg do nove jezuitske kapelice, kjer je duhovščina pod vodstvom škofa dr. Karlina zapela libero, v slovo pa je spregovoril pomožni škof dr. Tomažič. V žalnem sprevodu so bili razen mnogoštevilnih pokojnikovih znancev, prijateljev in sodelavcev tudi okrajni glavar dir. Ipavic, mestni
župan dr. Lipold s podžupanom Golouhom, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, šef državnega pravdništva dr. Jančič, več občinskih svetnikov, dr. Anton Korošec, rektor ljubljanske univerze dr. Slavič, univ. prof. dr. Lukman in velika množica mariborskega prebivalstva. Sprevod je nato krenil čez železnico na Tržaško cesto do mestne meje, kjer je bilo truplo ponovno blagoslovljeno, žalostinko so pa zapeli pevci »Glasbene
Matice« in »Maribora«. Poslovilne besede sta še izpregovorila dr. Leskovar in v imenu mariborske Mestne hranilnice Viktor Grčar, nakar je bila krsta naložena v avtofurgon in prepeljana v Slovensko Bistrico, kjer je bila položena na mrtvaški oder v tamkajšnjem župnišču.
Pogreb monsignora dr. Antona Jerovška v Slovenski Bistrici bo jutri 3. t. m. ob 10. u ri dopoldne. Pozivajo se gg. du hovniki in pevci, da se zberejo točno ob 8. zjutraj pred Tiskarno sv. Cirila na Koroški cesti, od koder se odpeljajo z avtobusi v Slov. Bistrico k pogrebu. Mestno avtobusno podjetje pripravlja za ta pogreb posebno vožnjo z odhodom z Glavnega trga, avtobusna postaja, ob 8. uri zjutraj. Cena vožnje tja in nazaj 30 Din.
VIR: Mariborski večernik Jutra
FOTO: Anton Jerovšek (biografski-sb.si)
2. november 1931
ZRAVNALI IN UREDILI SO PEŠPOT
Okoli 2. novembra 1931 so na iniciativo župnika začeli župljani iz Kovače vasi, Devine, Šentovca in Ritoznoja urejati cesto, oz. pešpot, od cerkve do šmartinske ceste, ki so jo zravnali in posuli z gramozom in belim peskom. Župnik je zasadil sadni drevored na svoje stroške (cca. 100 dreves).
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovna stran župnijske kronike župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
POLEMIKA O ZGORNJEPOLSKAVSKEM NADUČITELJU SABATIJU
Več kot mesec dni je po časnikih tekla polemika o nadučitelju Josipu Sabatiju. Katoliški strani naklonjeni časniki so ga (o)črnili, liberalni so ga branili. Za neuspelem in nazadnje razkrinkanem poskusu diskreditacije Sabatija naj bi stal zgornjepolskavski župnik Anton Šebat.
Takole pa so o njem pisali v Straži:
“Kaj takega mora razburiti ljudi. Iz Gornje Polskave smo prejeli: Pri nas v Gornji Polskavi že službuje g. nadučitelj Sabati (tast mariborskega slamorezca, dr. Reismana) nad 30 let. Takoj prva leta, ko je prišel g. Sabati k nam, je nasadil krog šolske njive ter vrta več jablan, ki so sedaj stare krog 25 let, v najlepši rasti in obrodijo obilno vsako drugo leto. Približal se je sedaj čas, ko bo moral g. Sabati v pokoj in kaj je napravil on kot ‘napredni’ nadučitelj? Kar naenkrat je posekal zgoraj omenjena sadna drevesa in jih bo to zimo skuril. Vprašamo g. nadučitelja: Kdo za božjo voljo mu je dal pravico do izvršitve tega vandalizma? Kaj pravi na to višja oblast, ker te škode sploh ni mogoče popravili? Ta drevesa bi še bila rodila vsaj do 50. leta in sedaj jih je posekal ne kak zlobni fantalin, ampak sam stari g. nadučitelj Sabati! Vse se pri nas upravičeno huduje radi te surovosti in vsak še tako policajdemokratsko napredni naslednik bo klel tega vandala. Nekdaj smo se učili v šoli, da naj se pridno sadijo sadna drevesa, da bodo uživali njihov sad še pozni rodovi, a g. Sabati pa praktično uči, da treba sadonosnik posekati, predno da pride v roke naslednika. Kaj takega je zmožen samo policajdemokratski odgojitelj mladine in pa tast njega vrednega dr. Reismana.” /…/
VIR: Straža
FOTO: Josip Sabati (biografski-sb.si)
2. november 1918
STAVKE NEMŠKIH ŽELEZNIČARJEV NOVEMBRA 1918
Med 4.070 železničarji na Spodnjem Štajerskem je bilo prve dni nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) samo 297 Slovencev.
Ko je šlo novi državi najbolj »za nohte« in bi general Rudolf Maister najbolj potreboval njihovo pomoč, so 2. novembra 1918 začeli nemški železničarji stavkati; seveda so bili proti razkosanju Avstro-Ogrske. Prekinili so promet proti Zidanemu Mostu. Po nekaj dneh so stavko prekinili, 29. novembra 1918 pa so spet začeli stavkati in povsem ohromili promet. Že naslednji dan pa so jo slovenski železničarji prekinili, pomagat jim je prišlo 200 strojevodij in kurjačev ter 12 uradnikov iz Ljubljane in promet je stekel.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 151
