
3. september
Danes goduje DORA
Ime Dora je različica ženskih osebnih imen Doroteja oziroma Teodora, ki izhajata iz grškega imena Dõrótheos. To ime razlagajo iz grških besed dõron »dar« in theós »bog«.Iz istih grških besed v obrnjenem vrstnem redu je sestavljeno ime Teodor.
Ženske različice imena: Dori, Dorica, Dorina, Doris, Dorjana, Doroteja, Dorotea, Dorothea, Roteja, Rotija, Tea, Teja, Tejka, Teodora.
Moške različice imena: Dorotej, Dorko, Doro, Doroteo, Tejo, Teo.

3. september 2013
ZAČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI – EUROBASKET 2013
3. septembra 2013 se je v Sloveniji v središču Ljubljane s slovesnostjo začelo evropsko prvenstvo v košarki – EuroBasket 2013. Takrat so praktično vsi slovenski ljubitelji športa dihali s slovenskimi košarkarji.
Evropsko prvenstvo je bil do zdaj največji športni dogodek v samostojni Sloveniji. Naslednji dan, po odprtju, je slovenska reprezentanca igrala proti Čehom in tesno zmagala (62:60).
Na koncu so slovenski košarkarji na domačem prvenstvu dosegli peto mesto. V četrtfinalu so bili za naše košarkarje usodni Francozi (72:62), ki so na koncu postali evropski prvaki. Na tekmi za peto mesto je Slovenija premagala Ukrajino z izidom 69:63.
V idealno peterko evropskega prvenstva je bil od slovenskih košarkarjev uvrščen Goran Dragić.

GLINA VABI
Jesenski tečaji v centru umetnostne obrti
Jeseni bodo v Centru domače in umetnostne obrti (CDUO), Grajska 13, v Slovenski Bistrici začeli izvajati tečaje in programe za kreativne navdušence vseh generacij.
“Veselo bomo zavrteli vsa lončarska vretena in segreli vse peči. Veliko bomo ustvarjali, raziskovali in se učili, malo tudi packali in se zadovoljno veselili nastalih izdelkov,” napoveduje Anja Zamuda iz CDUO Slovenska Bistrica.
Otroci se bodo lahko udeležili dejavnosti Igram se z glino. Raziskovali bodo glino in njene možnosti ter prosto oblikovali različne izdelke. Delavnico bo vodila izkušena lončarka, ki bo otrokom pokazala pravilne tehnike oblikovanja gline. Začetni tečaj lončarstva Spoznajmo izročilo lončarskega vretena je namenjen odraslim, mladini in otrokom višjih razredov osnovne šole brez predznanja. Na voljo bo tudi začetni tečaj keramike Odkrivajmo glino in sebe za odrasle, ki zajema osnove oblikovanja unikatne keramike. Odprti prostor kreativnega druženja Delaš kaj? pa je nov program, namenjen samostojnemu delu v keramičarskem ateljeju za odrasle z ustreznimi predznanji. Udeležencem bo pomagala priznana keramičarka Ljubica Zgonec Zorko. Tečaje in programe bodo izvajali po dogovorjenem urniku v majhnih skupinah ob upoštevanju ukrepov.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Delavnica v CDUO Slovenska Bistrica (Arhiv CDUO Slovenska Bistrica)

ZLATI MATURANT BO ŠTUDIRAL MEDICINO
Treba je verjeti vase, pravi Izidor Gregorič, ki je večje število točk pridobil po ugovoru
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so ponosni, da imajo letos zlatega maturanta. Po ugovoru na oceno pri slovenščini je ta naziv prejel Izidor Gregorič, izjemno razgledan in nadarjen dijak. Po opravljeni maturi je večina dijakov imela vsaj približen občutek, kako dobro so se pri različnih predmetih zrelostnega izpita izkazali in koliko točk lahko pričakujejo.
Tudi Izidor Gregorič možnosti pridobiti zlato tridesetico ni kar takoj odpisal, kljub temu da so bila njegova predvidevanja za točko ali dve slabša. “Seveda marsikaj ne gre po načrtih, kaj šele po željah in tako je tudi vame ob objavi rezultatov zazijala številka 29. V tistem trenutku bi se lahko predal in enostavno sprijaznil z dano oceno, vendar dokler je obstajalo upanje, to nikakor ni prišlo v poštev. V življenju je namreč treba verjeti – vase in v svoje sposobnosti, a tudi v druge. Po nekaj pogovorih sem se odločil napisati ugovor na oceno pri slovenščini, kjer sem imel, zaradi velikih razlik med ocenjevalcema, ki sta brala moj esej, tudi največjo možnost za uspeh. Ugovor je bil pozitivno sprejet, kar je prineslo višjo oceno,” pojasni zlati maturant iz Slovenske Bistrice.
Poklic zdravnika ga navdušuje
S tem se mu je uresničila tudi želja, glavni cilj, ki ga je želel doseči z maturo – da bi se vpisal na želeno medicinsko fakulteto. “Medicina ima navadno zaradi velikega vpisa visoke omejitve, kar je pomenilo, da sem moral v srednješolsko izobraževanje vlagati veliko truda. Na maturi sem si izbral višji nivo pri matematiki in angleščini,” pravi Gregorič. Poklic zdravnika ga že od nekdaj navdušuje. Želja po študiju medicine pa se je dokončno izoblikovala, ko so si izbrali maturitetne izbirne predmete. “Ob informativnih dnevih sem obiskal medicinski fakulteti v Mariboru in Ljubljani in se naposled odločil za slednjo, saj imamo v njeni bližini stanovanje. Veselim se študija in vsega, kar ta prinaša. Pri 19 letih je že čas, da se odmaknem od domače Slovenske Bistrice v novo življenje v Ljubljani. To pa ne pomeni, da se ne bom redno vračal domov,” doda.
V srednji šoli je rad odkrival nove stvari in raziskoval. Posebno ponosen je, da je kot edini predstavnik severovzhodne Slovenije sodeloval na evropski naravoslovni olimpijadi EUSO 2018. “Na tisto poletje imam zelo lepe spomine in še vedno menim, da je to moj največji dosežek, nanj sem zelo ponosen. Takšen dogodek navadno doživiš le enkrat v življenju, saj moraš imeti že za uvrstitev na EUSO poleg ogromno znanja tudi kanček sreče. Najboljše pri tej olimpijadi pa je bilo, da je bil večji poudarek na praktičnih veščinah, kar je pomenilo, da smo izvedli številne zanimive eksperimente. Menim, da prav to manjka mnogim slovenskim tekmovanjem, ki so bolj teoretično orientirana,” razlaga.
Srednjo šolo izbral zaradi bližine
Tudi o Srednji šoli Slovenska Bistrica govori z izbranimi besedami: “V devetem razredu osnovne šole sem razmišljal o vpisu na II. gimnazijo v Mariboru, vendar sta me bližina in domače okolje prepričala, da sem se vpisal tukaj. Po končanih štirih letnikih pa lahko rečem, da je to šola z odličnimi možnostmi na vseh področjih, le izkoristiti jih je treba. Vsak dijak je namreč v veliki meri sam odgovoren za znanje in uspeh, ki ga doseže.”
Gregorič upa, da se bo novo šolsko leto začelo z normalnim poučevanjem v šolah in na fakultetah in da bo tako tudi ostalo: “Ko je bila marca uvedena karantena, nam je bilo odvzeto običajno izobraževanje. Prehod s table na zaslon je bil težaven za nas in za profesorje. Ti so se na naši šoli zelo potrudili in nam omogočili karseda dobro pripravo na maturo. Za prihodnje generacije upam, da bodo v novem šolskem letu deležne običajnega pouka z več osebnega stika,” še meni zlati maturant. V teh dneh si je privoščil še nekaj počitnic: “Nekaj načrtov, ki sem jih imel v mislih, je bilo dodobra spremenjenih, če že ne popolnoma odpovedanih. Odpravljam se na slovensko morje in na Sočo. Letošnje leto nas je na neki način prisililo, da si ogledamo lepote, ki nam jih ponuja naša država.”
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Izidor Gregorič (Osebni arhiv)

PRIREDITEV ‘PRAGERSKO ZA VSE GENERACIJE’
Ob 40. prazniku KS Pragersko so v soboto, 3. septembra 2016, na otroškem igrišču v Gaju pri Pragerskem gostili prireditev Pragersko za vse generacije. Poleg tekmovanja v kuhi Pragerskega piskra so izvedli še otroške delavnice, turnir v odbojki na mivki in kolesarjenje.

KONCERT MARTINA BELIČA
Na dvorišču bistriškega gradu je 3. septembra 2009 ob 19.30 nastopil vrhunski slovenski flavtist Martin Belič. S priznanim flavtistom, ki je stalni član münchenske filharmonije, so nastopili še pianist Marko Črnčec, basist Herman Luka Gaiser in tolkalec Bruno Domiter. Zaigrali so suito za flavto in jazz piano trio avtorja Clauda Bollinga.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Martin Belič (Osebni arhiv)

V ŠOLO 2744 OTROK IN DIJAKOV
Danes, v ponedeljek, 3. septembra 2007, je prvi šolski dan, bistriške otroke so v šolo pospremili starši, na njihovi poti so za varnost skrbeli številni gasilci in ljudje iz štaba bistriške civilne zaščite ter policisti. V prvi razred devetletke je v novem šolskem letu vstopilo 231 otrok. Mestne in okoliške osnovne šole pa bo obiskovalo 2024 učencev, medtem ko je v bistriško srednjo šolo danes prišlo 720 dijakov. V prvih letnikih je 200 dijakov, prvi letnik gimnazije pa letos obiskuje 90 dijakov. Največ šolarjev je tudi letos sprejela OŠ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici, v šolskem letu 2007/2008 je nekaj manj kot tisoč otrok, prvošolcev je 110. V Slovenski Bistrici so ugotovili, da je letos v osnovnih šolah 13 otrok več kot lani.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

BISTRIŠKA MAJOLIKA S SLOVENSKIMI MAJOLIKAMI
V društvu Majolika Slovenska Bistrica so izdelali repliko bistriške čaše
Čeprav je v tem letu nekoliko zamrla dejavnost Centra domačih in umetnostnih obrti, je bistriško društvo keramikov in lončarjev Majolika v centru – v keramičnem ateljeju v pristavi bistriškega gradu – pripravilo društveno razstavo z naslovom Majolika. Tajnica društva in vodja centra Ljubica Zgonec Zorko je povedala, da je razstava odprta še do konca tega meseca, razstavlja pa 16 keramikov in lončarjev iz vse Slovenije.
V društvu Majolika, ustanovili so ga maja 2002, delajo keramiki in lončarji iz Ljubljane, Podravja in Koroške. Najstarejša članica je 81-letna Ana Skerlovnik iz Maribora. Njena majolika je tudi na razstavišču, izstopa pa zaradi svoje izvirnosti. Na tretji društveni razstavi so svoja dela razstavili vsi člani, izbora namreč ni bilo. Keramični atelje je primeren prostor za dvoje dejavnosti: za delavnice in razstave. Društvo Majolika te prednosti tudi izkorišča in zato ni naključje, da se je razstavišče iz zasebne galerije Val preselilo v center oziroma atelje. Razstave skorajda ne bi bilo, kajti center je imel težave pri oskrbi z vodo. Ker so težavo s pomočjo Komunalnega podjetja odpravili, so lahko avgusta v centru odprli razstavo in organizirali keramično delavnico, ki sta jo vodila priznana strokovnjaka iz Avstrije.
V delavnici so se keramiki in lončarji, zbrani iz vse Slovenije, ukvarjali z vprašanji glazure in prostoročnega oblikovanja. Odziv je bil več kot odličen, udeleženci so s pomočjo poznavalcev odkrili skrivnosti in pasti ročnega oblikovanja. Delavnico sta organizirala društvo Majolika in Društvo keramikov in lončarjev Slovenije, sofinanciral pa jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Ljubica Zgonec Zorko je še opozorila, da so člani društva izdelali repliko bistriške čaše, ki so jo arheologi odkrili pri obnovi bistriškega gradu. Gre za srednjeveško lončeno pivsko čašo, odkrito leta 1992, izdelano pa v 15. stoletju. Novo čašo, ki bi lahko bila bistriški spominek, so bistriški lončarji in keramičarji ročno oblikovali februarja letos, na njej so priložnostni dekorativni odtisi, posoda je iz rdeče gline, žgana pri 1200 stopinjah Celzija. Doslej so čašo že uporabili v AMK Veteran Slovenska Bistrica, in sicer za spominski pokal, poznajo pa jo tudi obrtniki iz bistriškega območnega obrtnega združenja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Replika bistriške čaše (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

ČREŠNJEVEC: DANES URADNA OTVORITEV ŠOLE
Zamakalo ne bo več
Po dveh mesecih gradbenih del je osnovna šola na Črešnjevcu dobila tolikanj željeno podobo – streho nad glavo, pod njo pa tri učilnice in kabinet. V šolo, pred desetletjem so jo zgradili s samoprispevkom, je ob večjem dežju zamakalo, zdaj pa je konec teh nevšečnosti, kot tudi dvoizmenskega pouka. V četrtek se je 183 učencev in učiteljev te šole veselilo novih učilnic, te so tudi že opremljene, po že opravljenem tehničnem in kvalitetnem prevzemu bodo šolo svečano odprli danes ob 10.30, ko vabijo na ogled tudi starše, pa krajane Črešnjevca in okoliških vasi, ki so v dobrodelnih akcijah za nadzidek šole prispevali les in denar. Pri obnovi šole na Črešnjevcu je sodelovala tudi občina Slovenska Bistrica, ta je iz svojega proračuna prispevala dobrih 26 milijonov tolarjev.
VIR: ps, Večer
FOTO: OŠ Črešnjevec (Arhiv OŠ Črešnjevec)

KDAJ ZAČETEK GRADNJE ŠOLE?
V Poljčanah občani nestrpno pričakujejo novo šolo — Sprašujejo se kdaj začetek gradnje šole?
Začetek gradnje 15. septembra — šola bo imela 14 učilnic
Že dve leti je v Poljčanah glavni predmet pogovorov nova šola. Vsi jo že nestrpno pričakujejo, vendar so občani po tolikšnem zavlačevanju postali nezaupljivi. Mnogi so nehali verjeti, da bodo Poljčane sploh dobile šolo. Ljudje so začeli verjeti v novo šolo šele takrat, ko so prostor, kjer bo šola, zakoličili.
Zakaj takšno zavlačevanje z gradnjo nove šole v Poljčanah? Zvedeli smo, da se je najprej zataknilo najetje kredita pri republiški izobraževalni skupnosti. Ker ni bilo denarja, se tudi Komuna projektu ni mudilo izdelati načrta za šolo. Letos maja so le sklenili z republiško izobraževalno skupnostjo pogodbo o najetju kredita 2,5 milijona din. Težave so imeli tudi, da so dobili dovoljenje od vodne skupnosti iz Ljubljane, kajti v bližini nove šole je poplavno področje, preveč pa je tudi talne vode. Nasvete vodne skupnosti so morali upoštevati in načrt na njeno zahtevo spremeniti.
Nova šola bo na začetku Spodnjih Poljčan ob cesti Poljčane-Makole. V njej bo prostora za 14 učilnic, seveda poleg prostorov, ki jih osnovna šola potrebuje. Novo šolo zelo potrebujejo, ker so sedaj šolski prostori na štirih krajih. Imajo dve šolski zgradbi, uporabljajo pa po eno učilnico v gasilskem domu in v prizidku kino dvorane. Prostori so med seboj oddaljeni, pa tudi precej dotrajani.
Do konca avgusta bodo zbrali ponudbe izvajalcev, je povedal Alojz Mesarič, ravnatelj osnovne šole Poljčane, v začetku septembra pa bo seja gradbenega odbora, kjer se bodo odločili za najugodnejšega izvajalca. Šolo bi potem začeli graditi 15. septembra, zgotovljena pa naj bi bila do 8. januarja 1973, ko bistriška občina praznuje svoj praznik.
Šola bo veljala 5.600.000 dinarjev, od katerih je 2.500.000 din kredita RIS, preostali denar pa bodo zbrali s samoprispevkom, ki ga plačujejo občani in delovne organizacije v bistriški občini za razvoj šolstva že od leta 1968.
VIR: B. De Corti, Večer

STANOVANJSKA SKUPNOST SLOVENSKA BISTRICA V NOVIH PROSTORIH
Stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica se bo v kratkem preselila v nove prostore v Zagradu. Tukaj so v bivšem hlevu uredili skladišče, garaže, stanovanja za sezonske delavce in pisarne. Stanovanjska skupnost bo v novih prostorih imela boljše delovne pogoje, manjkajo jim le še sredstva za napeljavo telefona, kar jih precej ovira pri delu.
VIR: Večer


NEZGODA
Slovenski Bistrici se je pripetila 21-letnemu delavcu Milanu Floretu huda nezgoda. Na njega se je prekucnil s hlodi naložen voz, pri čemer je zadobil delavec hude notranje poškodbe, nalomljeno pa ima tudi levo nogo. Prepeljal so ga v mariborsko bolnišnico.
VIR: Mariborski večernik Jutra

ZAČETEK POUKA V ŠOLSKEM LETU 1931/32 NA SPODNJI POLSKAVI
V četrtek, 3. septembra 1931, so 172 učenk in učencev v štirih razredih pričakali isti učitelji kot leto prej, trije med njimi, Ana in Avgust Kopriva ter Lambert Gerbič, so imeli med šolskim letom po nekaj dni dopusta.
Zakonca Kopriva zaradi zasebnih obveznosti (najbrž trgatev, ker sta bila odsotna v jesenskih mesecih), učitelj Gerbič, ki je bil načelnik spodnjepolskavske sokolske čete, pa zaradi udeležbe na sokolskem tečaju v Mariboru. Pouk je bil samo dopoldne, od 8. do 13. ure. Učenci so bili po zapisu v šolski kroniki pri pouku zbrani in sveži. Samo dopoldanski pouk so končno z zadovoljstvom sprejeli tudi starši, ker so imeli vsak popoldan otroke doma in so jim le-ti lahko pomagali pri kmetijskih opravilih. Med jesenskimi in spomladanskimi delovnimi konicami je to šolsko leto manjkalo pri pouku več učencev kot sicer, a so učitelji te izostanke opravičili, ker je na Spodnji Polskavi primanjkovalo delovnih moči, povrhu pa kmetje niso mogli najeti delavcev, ker zaradi hude gospodarske krize niso imeli denarja.
Spomladi 1932 je bila prisotnost pri pouku slabša tudi zaradi epidemije oslovskega kašlja. Avgust Kopriva za čuda v šolski kroniki ni omenil, da so prve dni aprila 1932 sprejeli v mariborski bolnišnici otroka s Spodnje Polskave, pri katerem so zdravniki diagnosticirali črne koze in so zato v bolnišnici za 14 dni prepovedali vse obiske. Podatka, ali je fant to hudo bolezen, eno najbolj smrtonosnih v zgodovini človeštva, zaradi katere naj bi v 20. stoletju umrlo več deset milijonov ljudi, prebolel, nisem našel. Tudi nobenega zapisa, ki bi povedal, kako so ob novici, da so v vasi črne koze, reagirali na Spodnji Polskavi. Učni uspeh na koncu šolskega leta je bil srednje dober. Napredovalo je 83 odstotkov učenk in učencev; med njimi je bilo 15 odstotkov odličnjakov, 28 odstotkov prav dobrih in nekaj manj kot 40 odstotkov dobrih. Učenke in učenci so tudi to šolsko leto pridno skrbeli za šolsko drevesnico, vrt in čebelnjak, poslušali predavanja o škodljivosti pitja alkohola in bili aktivni v podmladku Rdečega križa. Na vseh proslavah ob državnih praznikih in spominskih dnevih je bilo vedno tudi vsaj nekaj deset odraslih gledalcev. Poleg župana ter predsednika in članov krajevnega šolskega sveta še predstavniki domačih društev ter starši in drugi vaščani. Krajevni šolski odbor je to leto kupil za približno tisoč dinarjev novih učil ter za domačo sokolsko četo od ukinjenega slovenskobistriškega društva Orel drog in palico iz bambusa za skok v višino.
VIR: Mirko Munda Spodnja Polskava in njena stoletja, Iz šolskih kronik, str. 240-241
FOTO: Učenke in učenci III. razreda z učiteljem Lambertom Gerbičem leta 1932 na dvoriščni strani šole (Album Franca Orthaberja)

POLJČANE
Lansko leto se je s srbskega bojišča poročalo, da je tukajšnji učitelj Boštjan Krotky 9. septembra 1915 v Drini utonil. Te dni pa je došlo poročilo, da živi učitelj Krotky v Proseku pri Trstu.
VIR: Straža
