30. januar
Danes goduje MARTINA
Ime Martina je ženska oblika moškega osebnega imena Martin, ki izhaja iz latinskega imena Martinus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega Martius v pomenu »Martov« oziroma »pripadajoč bogu vojskovanja Marsu«.
Ženski različici imena: Marta, Tina.
Moške različice imena: Mart, Martel, Martinjan, Martino, Tin, Tinč, Tinče, Tinček, Tine, Tinej, Tinek, Tini, Tinko, Tino.
30. januar
SPREJET USTAVNI ZAKON O TEMELJIH DRUŽBENE IN POLITIČNE UREDITVE
30. januarja 1953 so sprejeli Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve ter organih ljudske oblasti v Ljudski republiki Sloveniji. Po tem zakonu je bila ljudska republika Slovenija socialistična demokratična država delovnega ljudstva Slovenije in vsa oblast naj bi pripadala delovnemu ljudstvu, ki se izvršuje prek ljudskih odborov in Ljudske skupščine LRS, v delavskih svetih in drugih samoupravnih organih. Za ljudske odbore, ki so z imenovanim zakonom postali organi ljudske samouprave, je bilo določeno, da opravljajo vse zadeve samostojno, razen tistih, ki so z ustavo določene za zvezne in republiške organe oblasti. Naloge občinskega ljudskega odbora so bile predvsem zadeve, ki so bile pomembne za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občin.
Občinski ljudski odborniki so bili voljeni s strani državljanov, ki so volili odbornike na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice. Izvoljeni so bili za obdobje treh let. Občina je imela status teritorialne in gospodarske celote, sestavljene iz enega ali več naselij. Občine so spadale v sestavo okrajev, ki so bili kot teritorialne enote sestavljene iz več občin in mestnih občin. Mesta občina je bila opredeljena kot občina s posebnimi pravicami s statusom samostojne teritorialne gospodarske in komunalne celote v sestavi okraja. Omeniti je treba še to, da je Zakon o občinskih odborih opredeljeval tudi zbore volivcev in občinski referendum kot posebno obliko neposredne udeležbe državljanov pri delu in nadzoru nad delom občinskega odbora.
30. januar 2020
ZAHVALA ZA PRISPEVEK K UTRJEVANJU LOVSTVA IN LOVSKE KINOLOGIJE
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze Maribor so se člani zahvalili Zdravku Brezovšku za njegov velikanski prispevek k utrjevanju vloge in pomena lovske organizacije in mu ob njegovi 60-letnici podarili spominsko darilo.
Zdravko Brezovšek je celo življenje zapisal lovu in lovstvu, saj je že kot mlad fant sodeloval z lovci iz Lovske družine (LD) Šmartno Na Pohorju in s poklicnimi lovci iz nekdanjega gojitvenega lovišča Pohorje. Postal je član LD Šmartno in v njej opravljal številne odgovorne naloge, med drugim je bil dalj časa tudi njen starešina. Dolga leta je član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor in Lovsko-kinološkega društva Maribor.
Izvrsten kinolog, lovski strelec in mentor mladim
Zdravko je namreč izvrsten kinolog, vzgojitelj in vodnik šolanih lovskih psov. Zaradi vrhunskega kinološkega znanja in bogatih praktičnih izkušenj pri delu s psi, je cenjen daleč naokoli. Sploh, ker je izredno uspešen pri iskanju ranjene ali zastreljene divjadi, od srnjakov do divjih prašičev, jelenov in muflonov. Je tudi dober lovski strelec in mentor mladim lovcem in kinologom.
Spominsko darilo mu je izročil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je ob tej priložnosti izpostavil jubilantovo vsestransko angažiranje na lovskem in kinološkem področju. Posebej je omenil njegov prispevek pri izvedbi mnogih izobraževanj za lovce in kinologe in prikazov praktičnega dela z lovskimi psi, pa tudi pri izvajanju mladinskih lovskih taborov.
Zdravko sodi v tisti krog slovenskih lovcev, ki zagovarjajo negovanje lovske tradicije, šeg in običajev ter lovske kulture in se zavzemajo za čim več znanja v lovstvu. Zato podpira vse oblike strokovnega izobraževanja, od začetnega izobraževanja lovskih pripravnikov do dopolnilnih oblik izobraževanja za funkcionalna znanja članov lovske organizacije.
VIR: Marjan Toš, Lovska zveza Slovenije
FOTO: Zdravko Brezovšek (desno) prejema darilo iz rok Marjana Gselmana (Arhiv LZ Maribor)
30. januar 2018
PRIKAZ ZIMSKE REZI
Društvo vinogradnikov Oplotnica je 30. januarja 2018, pripravilo prikaz zimske rezi. Zimsko rez je predstavil Roman Štabuc na Prihovi, na vinogradniškem posestvu Mihaela Justineka. Vreme je bilo kot naročeno za vinogradniški dogodek, ki sta ga popestrila Marko Kramer in gospod Žiga s predstavitvijo gnojil in električnih škarij, ki so zelo pomembne za vinogradnike.
VIR: Društvo vinogradnikov Oplotnica
FOTO: Predstavitev električnih škarij (Društvo vinogradnikov Oplotnica)
UJMA NAD ŠMARTNIM
30. januarja 2014 se je ujma znesla nad Šmartno na Pohorju
Med 30. januarjem in 11. februarjem 2014 so imeli na območju KS Šmartno na Pohorju veliko težav; najprej zaradi poledice, pozneje pa zaradi žledoloma in njegovih posledic. Krajanom so na pomoč priskočili gasilci in več dni nenehno preživljali nadčloveške napore in tvegali največ, kar lahko – svoja življenja. »Ob takih naravnih nesrečah se še bolj zavemo, da se lahko, ko potrebujemo pomoč, brezpogojno in kadarkoli obrnemo na gasilce. Čeprav pozneje na pomoč priskoči veliko ljudi, so gasilci prvi. Vedno in povsod. Domačim gasilcem iz PGD Šmartno na Pohorju, ki se jih je dnevno izmenjevalo 15 do 20, so se pri odpravi posledic žledoloma pridružili kolegi iz drugih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer Zgornja Polskava, Videž, Slovenska Bistrica, Kebelj, Tinje, Pragersko in Spodnja Polskava. Izjemno odzivnost so poleg gasilcev pokazali pristojni na bistriški občini in Komunali,« je ob tej priložnosti povedal predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln.
Še isti večer si je stanje na terenu skupaj s pristojnimi ogledal župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar ter nudil podporo in pomoč.
»Da na našem območju ni prišlo do nevšečnosti in prometnih zastojev, je s hitro postavitvijo prometne signalizacije in obveščanjem javnosti poskrbel svetovalec na Komunali Slovenska Bistrica Simon Unuk s svojo ekipo. Odlično koordinacijo in pomoč pri vzpostavljanju oskrbe z električno energijo z agregati so zagotovili poveljnik štaba Civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik, poveljnik občinske Gasilske zveze Slovenska Bistrica Franci Turk in poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica Franci Stopar. Na našem območju je oskrbo z elektriko več dni vzpostavljalo več delavcev Elektra Maribor s podporo Franca Kresnika. Izjemno požrtvovalno delo sta v minulih dneh opravila tudi predsednik PGD Šmartno na Pohorju Vlado Berdnik in poveljnik Rudi Strehar. Veliko so pomagali tudi nekateri krajani in izvajalci zimske službe ter gostinec Vinko Dovnik, Anita Kos in ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju Matej Kos. Pri odstranjevanju posledic nam je na pomoč priskočilo tudi 50 pripadnikov Slovenske vojske s strojno opremo. V imenu krajank in krajanov, ki živijo tukaj ali so kakorkoli povezani z našim krajem, se vsem naštetim za junaška dejanja in hitro ukrepanje ter vso pomoč in podporo iskreno zahvaljujem. Brez vas bi šlo veliko stvari hudo narobe in povsem v drugo smer. Z željo, da se srečamo ob bolj veselih trenutkih, vam sporočam, da se zavedam vaše pomembnosti ob takih nesrečah in zato vaše delo zelo cenim,« je še povedal Motaln.
VIR IN FOTO: Modest Motaln, Informator
DRSALNICE V VELENIKU IN NA BISTRIŠKIH PARKIRIŠČIH
V bistriškem mestnem središču še vedno parkirajo priklopniki in cisterne, ki prevažajo nevarne snovi
Sneg, njegovo taljenje in zmrzal so sovražniki šoferjev, je danes potnikom na bistriški avtobusni postaji hitel razlagati šofer avtobusa in s tem nehote opozoril na črne prometne točke v Slovenski Bistrici in njeni okolici. Sneg, led in dež so v tem mesecu in tudi tik pred novim letom povzročili več neljubih dogodkov, na srečo so se vsi srečno končali. Najprej je prebivalce bistriškega blokovskega naselja v Tomšičevi ulici vznemirila cisterna, ki je na zasneženem parkirišču blizu tovarne Impol zdrsnila po obrežju potoka Bistrica. Vozniku je sicer uspelo ustaviti vozilo, napolnjeno z bencinom. Navzlic hitri intervenciji voznika in gasilcev je v tla steklo nekaj litrov super bencina. Če bi cisterna zdrsela v potok in se poškodovala, bi mesto doživelo ekološko katastrofo in zato sta umestni vprašanji, ali je cisternam, ki prevažajo nevarne snovi, dovoljeno parkirati na takih občutljivih parkiriščih in kdo nadzira taka parkirišča.
In da ne bo pomote: podobna parkirišča so tudi pred staro telovadnico in okrog občine. Tako rekoč v posmeh občinski inšpekciji, da ne omenimo policijske postaje, ki je od divjega parkirišča oddaljena le nekaj metrov! Eno od nevralgičnih točk predstavlja tudi parkirišče tovornjakov oziroma “garaža pod milim nebom” v bližini izhoda z avtoceste Slovenska Bistrica – sever. V bližini tega parkirišča je potok, da bližnjega zajetja pitne vode niti ne omenjamo.
Le nekaj sto metrov od omenjenega parkirišča je v gozdu Velenik strelišče, na katerem s strelnim orožjem vadijo slovenski policisti. Skozi gozd in tik ob strelišču je državna cesta Slovenska Bistrica-Ptuj. Blag ovinek pred dovozno cesto iz gozda je bil že nekajkrat usoden za voznike. V tem ovinku je pred leti v jarek zdrsnil avto – v nezgodi je umrl mladenič – pred nekaj dnevi sta na tem odseku v jarek zdrsnila osebna avtomobila; vse kaže, da brez hujših posledic. In včeraj dopoldne je na tem odseku spet zanašalo voznika, ki ni vozil več kot 80 kilometrov na uro. Ob močnem deževju ali ob močni odjugi pa je del cestišča poplavljen in na voznika preži velika nevarnost. Ko zvečer ali ponoči cestišče zamrzne, nastane ledena ploskev, in kdor pripelje nanjo, bo zagotovo obtičal v jarku ali celo trčil v nasproti vozeče vozilo.
Omenjene težave je možno zelo hitro odpraviti. Cestarji morajo vodo, ki se steka iz veleniškega gozda, preusmeriti v cestni jarek, policisti in redarji pa voznikom cistern in priklopnikov, ki parkirajo v središču mesta, prepovedati parkiranje!
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Cisterna, polna bencina, je zdrsnila na brežino potoka Bistrica, na srečo je izteklo le nekaj litrov bencina (Edvard Grobler)
30. januar 2009
TRČENJE ZARADI ODVZEMA PREDNOSTI
V križišču Partizanske ceste in Grajske ulice v Slovenski Bistrici se je danes okoli 14. ure zgodila prometna nesreča zaradi odvzema prednosti v križišču. Voznik osebnega avtomobila je vozil po Grajski ulici, od Zidanškove ulice proti Čopovi ulici. Ko je pripeljal v križišče s prednostno Partizansko cesto, je zapeljal naravnost v križišče, pri tem pa odvzel prednost vozniku motornega kolesa, ki je s sprednjim delom motornega kolesa trčil v prednji levi bočni del osebnega avtomobila. Po trčenju sta voznik motornega kolesa in njegov sopotnik padla po vozišču. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v mariborski Univerzitetni klinični center, kjer so ugotovili, da je voznik motornega kolesa lažje poškodovan, sopotnik pa huje. Sopotnik med vožnjo na glavi ni imel varnostne čelade
VIR: čk, Večer
ETNO KONCERT
Danes bo v Slomškovem domu koncert romske glasbe, nastopila bo etno skupina Langa, igrali bodo cigansko in prekmursko glasbo. Koncert se bo začel ob 18. uri.
VIR: Večer
FOTO: RTV SLO
30. januar 1992
HELENA JAVORNIK V VALENCIJI
Najboljša slovenska maratonka bo v nedeljo tekla v Španiji
Petindvajsetletna tekačica Helena Javornik iz Zreč, članica atletskega društva Slovenska Bistrica, bo v nedeljo nastopila na maratonu v Valenciji. Tja bo odpotovala skupaj s trenerjem Borutom Podgornikom, ki je povedal, da je njegova varovanka v izvrstni formi in da bo v Španiji skušala potolči lasten državni rekord — 2:49,30. Podgornik celo optimistično napoveduje, da bo Helena Javornik zanesljivo tekla okoli 2:45.00, s tem pa bi se krepko približala olimpijski normi.
Skorajda vso lansko sezono je bila Javornikova poškodovana, odprlo se ji je jeseni, zdaj pa pripravljenost nenehno izboljšuje. Na njenih netipičnih krajših nastopih (tedensko sicer preteče okoli 140 kilometrov) je bila vselej na vrhu ali tik pod njim: na Večerovem novoletnem teku (2,6 km) je bila za Silvo Vivod druga, na novoletnem teku v Topolščici (10,8 km) je zmagala enak uspeh je ponovila na Dunaju (6,1 km). Generalni pokrovitelj najboljše slovenske maratonke je zreški Comet.
VIR: (as), Večer
FOTO: Helena Javornik (Wikipedija)
RADIOMATERJI NAPOVEDUJEJO NOV TEČAJ
Prve dni februarja bo radioklub YU 3 FOP iz Slovenske Bistrice začel vsakoletni tečaj za usposabljanje novih članov radioamaterejev. Do letos je klub usposobil že nad 150 radioamaterjev. Mnogi so pridobljeno znanje uspešno uporabili pri vključevanju v SLO in družbeno samozaščito, kar je tudi rezultat večletnega tesnega sodelovanja z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine Slovenska Bistrica.
Pričakujejo, da se bo tokratnega tečaja udeležilo dvajset kandidatov, ki bodo v 150 urah spoznavali radio-in elektrotehniko, pravila, telegrafijo in druge oblike dejavnosti. Organizator se pri izobraževanju opira predvsem na svoje kadre.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Kartica radiokluba YU3FOP, kakršne si med sabo izmenjujejo radioamaterji (Splet)
BISTRIŠKI ŠOLARJI PRI TREH KRALJIH
Pretekli teden je okrog trideset učencev bistriške osnovne šole preživelo na snegu pri Treh kraljih na Pohorju. Bistriška temeljna izobraževalna skupnost je namreč zanje pripravila krajši smučarski tečaj. Spali so v stari planinski koči, hranili pa so se v obnovljenem planinskem domu. Starši so za snežne počitnice prispevali do 12 dinarjev na dan.
VIR: -c; Večer
30. januar 1934
PRIJAVILA JE POSILSTVO
Roza Tominc, služkinja v Ogljenšaku, je prijavila 30. januarja 1934 posilstvo. Dan prej je pod prisego, da govori resnico, orožnikom izpovedala, jo je okoli 16. ure med Selami in Zgornjo Polskavo Jernej Falež posilil in ji ob tem grozil z nožem. Ko se je vračala s Spodnje Polskave domov, jo je še v vasi, kjer je bila na obisku, nasilnež dohitel in jo takoj začel nagovarjati k spolnemu odnosu. Ponujal ji je tudi 20 dinarjev, če privoli, a ga je odločno zavrnila, da je poročena in poštena ženska, ki ji kaj takega ne pride niti na misel. V bližini Frajštajna pa jo je Falež naenkrat zagrabil, jo vrgel na tla, ji pokleknil na prsi, izvlekel iz žepa nož ter ji zagrozil, da jo bo zabodel, če ne bo tiho, in ji storil silo. Tominčeva je naslednje jutro svoji gospodinji povedala, kaj se ji je zgodilo, ta pa ji je svetovala, naj gre nemudoma na orožniško postajo in prijavi kaznivo dejanje.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 434-435
JULIJ TITL PRIDOBI OBRTNO DOVOLJENJE ZA FOTOGRAFIJO
30. januar 1899
PODPISALA STA ŽENITNO IN DEDNO POGODBO
Gospodar Jože Puhfink s Spodnje Polskave 60 je umrl pri sedemdesetih letih, 8. februarja 1938. Posestvo, na katerem sta gospodarila z ženo Rozo, je bilo vredno nekaj manj kot 94.000 dinarjev in ob njegovi smrti je bilo zadolženo za 21.500 dinarjev. Zakonca sta 30. januarja 1899 podpisala ženitno in dedno pogodbo. Po njej je imel preživeli zakonec pravico do polovice obojestranskega čistega premoženja, druga polovica pa je predstavljala dediščino desetih v zakonu rojenih otrok. Alojzija (* 1900), je bila poročena Godec in je živela na Spodnji Polskavi; dve leti mlajša Pavla se je ob smrti očeta pisala Esih. Tudi ona je živela v svoji rojstni vasi. Spodnjepolskavčani so bili tudi sinovi Ivan (* 1903), Friderik oziroma Mirko (* 1905), Ludvik (* 1913), izučil se je za livarja) in Jožef (* 1915), ob smrti očeta je bil vojak v Đakovici na Kosovu). Antonija (* 1907) se je poročila na Hrvaško in je živela v mestu Glina, Peter (* 1908, pekovski pomočnik) je živel in delal v Zagrebu, Elizabeta (* 1911) je bila služkinja v Beogradu in tudi najmlajša hči Marija (* 1916) je živela na Spodnji Polskavi.
Polovica čistega, neobremenjenega premoženja, približno 35.000 dinarjev, je po smrti gospodarja Jožeta pripadlo njegovi vdovi Rozi, preostanek pa so na zapuščinski razpravi junija 1938 razdelili takole: dediščina sinov Jožeta in Petra ter hčera Elizabete in Marije po 6000 dinarjev, Ludvika, Friderika in Antonije pa po 4000 dinarjev. Po vnaprejšnjem dogovoru je zapuščino v naravi prevzel sin Ivan, ki se je obvezal, da bo bratom in sestram deleže (brez obresti) izplačal do 1. julija 1939. Najstarejša hči Alojzija se je svojemu deležu odpovedala, vojak Jože je pooblastil mater, naj ga zastopa, Elizabeta pa je sodišču v Slovenski Bistrici pisno sporočila, da je na razpravo ne bo in da naj se zapuščina deli, kot se bo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 266-267
